L. M.

##IMAGE-3583608##

Že dobrega četrt stoletja slovenski in dolenjski prostor sooblikuje tudi Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine, d.o.o., ki ima sedež v Mirni Peči, delovno središče v Ljubljani oziroma na Škofljici, kreativni salon pa tudi v Novem mestu.

Ustanovitelj, univ. dipl. inž. arhitekture Jože Slak, po rodu iz mirnopeške doline, je kot izkušeni arhitekt in urbanist v velikem intervjuju Dolenjskega lista spregovoril o svojem delu, pri katerem omenimo le obnovo novomeške gimnazijske stavbe ob njeni 250-letnici leta 1996, ki je bila deležna veliko pohval, in trenutni večji projekt, prenovo trga okolice cerkve sv. Kancijana v Mirni Peči.

Jože Slak, ki je za metodologijo raziskave ruralnih naselij z urbanimi sestavinami, ki je bila konec osemdesetih let razvita na primerih sedmih nekdanjih trgov v novomeški občini (Šentjernej, Šmarjeta, Žužemberk, Straža-Vavta vas, Mirna Peč, Otočec, Dolenjske Toplice), prejel tudi univerzitetno Prešernovo nagrado, na Fakulteti za arhitekturo pa je aktivno sodeloval pri izdelavi poglobljene prostorske študije Novega mesta in ob strategiji razvoja mesta tudi pri prostorsko-ureditvenih pogojih, pa razmišlja tudi o prostorskem načrtovanju v našem okolju, o ovirah in težavah v stroki, o izzivih prenov mest... Pri tem je kritičen, saj se zaveda, da imajo spodrsljaji v urbanizmu za naše življenje lahko tudi nepopravljive posledice.

Kako ocenjujete stanje v prostoru na Dolenjskem? Kje vidite največje napake in pomanjkljivosti?

»Z urejanjem prostora sem se začel ukvarjati, ker sem videl enormne možnosti razvoja in delovanja stroke prav na konkretnih primerih v dolenjskem prostoru. A žal v praksi prevladujejo predvsem procesi umeščanja želja in potreb v prostor, premalo pozornosti pa se posveča predhodnemu vpogledu v dejansko stanje in dolgoročnim posledicam. Druga komponenta pa je jasnost koncepta – kaj v prostoru z množico malih posegov sploh hočemo doseči. Zato nemalokrat sledi razočaranje nad »izplenom« v postopkih po sprejetju aktov – veliko tega bi se dalo z drugačnimi pristopi preprečiti. Imamo pa tudi primere, ko so se nekateri še pred kratkim hvalili, kako veliko kmetijskih zemljišč so »izplenili« kmetijskemu ministrstvu za pozidavo. Merljivost kakovosti razvoja v prostoru je seveda bistveno drugje. Podobnih, zame ekscesnih primerov stroke je pri nas kar nekaj. Pri našem delu se tega ves čas zavedamo in dajemo, seveda ob ustreznih strokovnih podlagah, prednost dialogu z ljudmi – z njimi se je nujno treba pogovarjati, preden so na mizi kakršnekoli želje in plani. Urejanje prostora zadeva vse nas, zato smo zanj vsi odgovorni. Bistveni pa sta stroka in politika, da zmoreta narediti odgovorne korake v zagotavljanje kakovostnega sobivanja v času in prostoru.«

Celoten intervju z Jožetom Slakom si lahko preberete v aktualni številki Dolenjskega lista.