P. P., arhiv DL

Pilotni projekt večnamenske ureditve Save na obmejnem območju med Krškim in Zagrebom bo kot del podonavske strategije povezal omenjeno območje ter okrepil njegovo sodelovanje in okoljsko varnost. Hkrati bodo lahko na njegovem temelju dosegli dogovor s Hrvaško, ki je za dokončanje verige spodnjesavskih hidroelektrarn ključnega pomena.

Kot je na današnjem svetu regije Posavje v Brežicah povedal direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič, je poleg končanja blokade, ki jo je po njegovem izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi deležna s strani državne birokracije, ravno dogovor med Slovenijo in Hrvaško ključ za dokončanje projekta.

Po njegovih besedah gradnja hidroelektrarne Krško, katere naložba je ocenjena na približno 100 milijonov evrov, zaenkrat teče po revidiranem časovnem načrtu, začetek njenega preizkušanja pa pričakujejo v maju ali juniju 2012.

Pri projektu gradnje na 120 milijonov evrov ocenjene hidroelektrarne Brežice so v HESS zaključili z vsemi pripombami na državni prostorski načrt zanjo, sedaj pa čakajo, da bo ministrstvo za okolje in prostor izdalo uredbo oz. jo poslalo na kroženje k soglasodajalcem, je nadaljeval.

Glede hidroelektrarne Mokrice, katere vrednost je ocenjena na 80 milijonov evrov, pa je dejal, da trenutno zaključujejo projektiranje rešitev, ki bodo omogočile sožitje z naravo in kakovostno protipoplavno zaščito. To je namreč tudi pogoj za njeno izgradnjo, je pojasnil.

Projekta hidroelektrane Mokrice in delno tudi hidroelektrarne Brežice bosta vključena tudi v omenjeni pilotni projekt večnamenske ureditve Save, dokončanje verige pa pričakujejo do zakonsko določenega roka leta 2017, je še povedal Barbič.

Zavlačevanje tudi pri skladišču NSRAO

P. P., arhiv DL

Kot so menili na današnjem posvetu, pa državna birokracija zavlačuje tudi z izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, ki bi lahko po besedah direktorja Agencije za radioaktivne odpadke Vladislava Krošlja, če bi bilo zanj trenutno vse urejeno, začelo delovati v letih 2017 ali 2018.

Agencija ima za omenjeno odlagališče že izdelan investicijski program, ki v nadaljevanju opredeljuje njegov finančni del, potrditi pa ga mora še resorno ministrstvo. Agenciji letos tudi niso omogočili, da bi z odkupi zemljišč in terenskimi raziskavami projekt nadaljevala, je dodal.

Projekt tako ne napreduje, kot bi v tehničnem smislu lahko, tako Krošelj, hkrati pa ostaja odprto vprašanje morebitnega skupnega odlaganja s Hrvaško, kjer niso v smeri iskanja skupnega dogovora doslej storili še ničesar.

Povrh vsega se v Sloveniji pojavljajo tudi razmišljanja, kdo je najbolj primeren za nadaljnjo izvedbo naložbe, je Krošelj nadaljeval in povzel, da je tehnično in organizacijsko njihova agencija za to najbolj usposobljena. Za vse opisano pa potrebujejo državna pooblastila, je še povedal.