##IMAGE-2205771##

Ko se je z gradnjo boštanjske hidroelektrarne začela nadaljevati spodnjesavska veriga s čelno elektrarno Vrhovo, se je vlada odločila, da bo javno podjetje Infra Sevnica za urejanje infrastrukture ob elektrarnah koristilo sredstva iz vodnega sklada. Tri četrtine sredstev vodnega sklada se porabi za investicije v Posavju, za urejanje vodotokov na ostalih območjih v Sloveniji pa sredstev ni. Problem je bil ostro izpostavljen ob zadnjih poplavah na Celjskem, Notranjskem in Gorenjskem, sredstva za nujno sanacijo vodotokov pa so se morala izdvojiti iz integralnega proračuna. Na odboru za okolje pri DZ so poslanci zahtevali, da se vodni sklad razbremeni vlaganja v urejanje cest ob savskih elektrarnah in tudi na včerajšnji skupni seji Odbora za okolje in Odbora za kmetijstvo DZ, ki je bila v Krškem so se dotaknili tega problema.

Poslanec Andrej Vizjak, ki sicer ni član nobenega od omenjenih odborov, je ponudil variantno rešitev kot član Odbora za gospodarstvo: ''Projekt spodnjesavske verige je finančno vzdržen, saj bo družba HESS vanj v življenjski dobi elektrarn vplačala več, kot bo iz njega dobila za gradnjo. Vlada naj Infri dovoli, da najame večje kredite. Anuitete bi se plačevale iz sklada, vendar ta model ne bi v tolikšnem obsegu sproti praznil sklada za potrebe elektrarn, kot se to dogaja sedaj.''

Predsednica Odbora za okolje Breda Pečan pa v takšnem predlogu ne vidi rešitve: ''Pred petimi leti sprejet sklep vlade, da se samo iz tega sklada financira projekt elektrarn, je bil takrat najbrž smiseln, danes pa ta opredelitev ni več vzdržna. Potrebno je najti druge vire, denar sklada pa razporediti enakomerno za projekte po vsej Sloveniji,'' je Pečanova povzela stališče članov odbora.

Danes v državi ne obstaja služba za vzdrževanje vodotokov. Dela se s koncesijo oddajajo lokalnim gradbenim podjetjem in največkrat gre za sanacijo škode, ne za preventivo. Infra bi po zaključku gradnje elektrarn na Savi lahko prevzela skrb za vodotoke po državi kot javna gospodarska služba, je možno vizijo podjetja predstavila direktorica Ana Gračner. Pečanova  takšno opcijo pozdravlja: ''Vzdrževanje vodotokov je v javnem interesu, a danes je sistemsko neorganizirano.''