Eden ključnih projektov občine Šmarješke Toplice je gotovo vzpostavitev nove poslovne cone v Dolenjem Kronovem in sicer na odlični lokaciji ob avtocestnem priključku, na okrog 12 hektarih velikem zemljišču. Občina cone zdaj nima.

Potem, ko so svetniki občinski podrobni prostorski načrt, ki so ga začeli pripravljati še v letu 2013 pod vodstvom prejšnje županje Bernardke Krnc, leta 2016 sprejeli, se je nato dolgo zatikalo z lastniki zemljišč zaradi cene odkupa, komasacije zemljišč, itd.

A novi župan Marjan Hribar je stvari premaknil naprej in letos občina načrtuje vzpostavitev cone, ki se uradno imenuje Turistično-storitveno-gospodarska cona (TSGC) Kronovo.

Vse parcele že prodane

Kot pove župan Hribar, izgradnjo cone načrtuje zagotovo v tem letu v celoti in sicer bo na 12 hektarih nastalo 15 novih parcel, ki so vse že prodane.

»To nas zelo veseli. Parcele so namenjene domačinom, našim podjetnikom s področja logistike, proizvodnje, storitvenih dejavnosti. Cona bo med drugim bogatejša za bencinsko črpalko in večjo trgovino, kakršne v občini ni. Eden od investitorjev in novih lastnikov določenega dela cone se že pogovarja z znanim trgovskim podjetjem, tako da bomo pokrili tudi to trgovsko dejavnost, ki jo močno pogrešamo v občini,« pove župan.

Sto novih delovnih mest

Cona bo prinesla okrog tristo delovnih mest, a niso vsa nova - teh bo okrog sto in sicer že v prvi fazi, pravi Hribar. Veliko podjetnikov namreč le prenaša svojo dejavnost iz domačih okolij v cono, kar pomeni prenos določenih delovnih mest in takšnih je okrog dve tretjini.

Investitorji si želijo čim prej začeti z uresničevanjem svojih načrtov, a prej je treba zgraditi celovito komunalno infrastrukturo v coni, kar bo naloga občine. Za to v letošnjem proračunu namenjajo dober milijon in pol.

Gradbeno dovoljenje je v pridobivanju, hkrati že poteka postopek za izbiro izvajalca gradnje celovite komunalne infrastrukture v coni. Občina bo za gradnjo črpala nepovratna sredstva dogovora za razvoj regij ter izkoristila dolgoročni namenski kredit pri poslovni banki v višini 1,8 milijona evrov. Gre za premostitveno zadolževanje, po opravljeni simulaciji oziroma poslovnem modelu bodo vhodne investicijske stroške dobili povrnjene preko komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pravijo na občini.