Odkupne cene mesa, mleka, zelenjave, pšenice in številnih drugih kmetijskih proizvodov že nekaj let padajo in so sedaj po večini že pod lastno ceno kmeta – Potrošniki tega ne občutijo, nasprotno, v trgovinah so se mnogi kmetijski izdelki celo podražili - Številni rejci napovedujejo, da ne bodo več redili živine in da bodo s kmetovanjem zaključili

»Slovenski kmetje ne želimo nič več kot le pošteno plačilo za svoje pridelke, z našimi pridelki ne moremo pristajati na nivo cen sužnjelastniško pridelane zelenjave, mesa in ostalih kmetijskih pridelkov vprašljivega porekla, ki prihajajo na slovenski trg in jih slovenski kupci drago plačujemo,« pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer izražajo ostro ogorčenje nad dogajanjem na kmetijskih trgih in maloprodajo živil slovenskim kupcem. Odkupne cene kmetijskih proizvodov že več let padajo, letos pa so se ponekod, kot pravijo v sindikatu, že spustile celo pod lastno ceno kmeta. Ob tem že tako žalostnem dejstvu pa je najbolj žalostno, da potrošniki tega ne občutijo, ampak ravno nasprotno: v trgovinah so se mnogi kmetijski izdelki celo podražili.

»Čas korone je razgalil stisko v številnih kmetijskih panogah od vinarstva, pridelave zelenjave do govedoreje in tudi v drugih ni prav nič rožnato. Za dosti zelenjave ni bilo kupcev ali vsaj ne po rentabilni ceni, vino se destilira v alkohol, odkupna cena goveje živine še nikoli ni bila tako nizka,« opisuje težave slovenskega kmetijstva predsednik Zadružne zveze Slovenije in direktor Kmečke zadruge Sevnica Borut Florjančič. V Sindikatu kmetov Slovenije zato od vlade zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodajnih cen živil na trgovskih policah in vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca.

ODKUPNE CENE

»Odkupne cene padajo oziroma so na nizkem nivoju že od leta 2012, ko je EU uvedla sankcije proti Rusiji,« pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. Rusija je zato dala embargo na uvoz hrane, zaradi česar so bili zelo prizadeti evropski sadjarji in rejci govedi in mleka, kar se je kazalo na notranjem trgu, da je prihajalo do viškov. Dodatno je na odkupne cene vplivala kriza na Bližnjem vzhodu oziroma gospodarska kriza v Libanonu, ki je ustavila transakcije mesa, pa tudi pritisk Brazilije in Južne Amerike na svetovni trg z mesom. »Seveda pa ni problem samo mesa, ampak tudi mleka in zelenjave. Rejec z vzrejo bika lahko počaka še mesec ali dva, dobi sicer nižjo ceno, a vsaj nekaj dobi. Za pridelovalca solate te možnosti nima. Ko gre ta v cvet, je vsega konec, tudi prodati je ne more več. Treba je samo podorati, ker za prodajo ni več primerna. Prav tako je s paradižnikom in številno drugo zelenjavo,« pravi Žveglič.

Od korone so se odkupne cene, kot pravi, še znižale, in sicer glede na lansko leto v povprečju za 20 odstotkov. »Dvajset odstotkov je veliko denarja. To pomeni, da tiste kmetije, ki so investirale in imajo kredite, teh ne morejo odplačevati, tisti, ki bi želeli investirati, pa ne morejo, ker nimajo kapitala. Čim kakšno leto ne investiraš, pa tehnološko nazaduješ oziroma zaostajaš. Ker imaš stare stroje, stare traktorje, ki porabijo več nafte in s katerimi dlje časa nekaj delaš, se posledično dvigujejo stroški. To pa pomeni, da si spet manj konkurenčen,« pojasnjuje.

Veliko kmetov rejcev, tudi takšnih, ki imajo sedaj po 40 ali 50 glav živine, da o manjših, kot pravi, sploh ne govorimo, napoveduje, da ne bodo več redili živine in da bodo s kmetovanjem zaključili. »Enkrat se tudi ta ljubezen do kmetovanja in takšnega načina življenja neha. Neha pa se takrat, ko ekonomsko več ne zmoreš. Vse drugo si še pripravljen požreti, od zaničevanja do odnosa, da smo bogatuni. Ko te pa enkrat ekonomsko zlomijo, pa nočeš več delati. In v tej fazi smo sedaj – tik pred ekonomskim zlomom,« opozarja Žveglič.

Kje so rešitve? Kaj o vsem skupaj meni prehranski varuh in kaj bralci o podražitve hrane ter druge podrobnosti pa v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.