Med manj zadolženimi občinami – Pohvale zajetnemu gradivu – Marsikdo pa se v njem ne (z)najde – Marko Kotar: »Mi imamo Ameriko in Kanado tukaj!«

Ob načrtovanih prihodkih iz naslova neposrednih dajatev Občini Sevnica (med večjimi prilivi sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pa davek na promet nepremičnin) višina predlaganega proračuna Občine Sevnica za leto 2024 znaša 23.940.000 evrov. Ob koncu leta so pridobili dodatne namenske vire za izvedbo nekaterih projektov v letu 2024, ki bodo opredeljeni v predlogu Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2024. Predlagani odhodki za prihodnje leto znašajo dobrih 25 milijonov evrov, za to razliko bodo najeli 1,7 milijona posojila. Z začasnim financiranjem do marca 2024 naj bi prebrodili tekoče razmere proračunskih uporabnikov.

Glede na leto 2023 je Občina načrtovane tekoče odhodke znižala za 450 tisoč evrov in znašajo blizu 6,4 milijona evrov. Ob tem so se močno povišali načrtovani tekoči transferi za subvencioniranje domske oskrbe in pomoči na domu, za financiranje osnovnega šolstva in šolskih prevozov ter za pokrivanje razlike med ceno programov predšolske vzgoje in plačili staršev in znašajo blizu 9,5 milijona evrov. Sredstva za investicije so se glede na leto 2023 znižala za 4,2 milijona in znašajo skoraj 8,7 milijona. Za investicije javnih zavodov in za investicije na področju zaščite in reševanja v občini Sevnica so investicijski transferi predvideni v višini 796.000 evrov. Občina Sevnica sodi, po besedah župana Srečka Ocvirka, med manj zadolžene slovenske občine, kljub temu pa bo za poplačilo tega kredita potrebno nameniti 6 odstotkov proračuna. V letu 2024 se bodo nadaljevali tekoči projekti, med njimi dokončanje gradnje nove OŠ Ane Gale Sevnica, v spomladanskih mesecih bo po zaključku okoljevarstvenega moratorija stekla gradnja dveh novih mostov v Krmelju, takoj po potrditvi proračuna pa bodo stekle aktivnosti za ureditev športnih površin pri OŠ Milana Majcna Šentjanž, so zagotovili občinski možje. Pripravljena je projektna dokumentacija za ureditev čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Loki pri Zidanem Mostu, projekt je Občina Sevnica prijavila za sofinanciranje iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost.

V živahni razpravi je Tomaž Lisec (SDS) dejal, da se, potem ko je natisnil razprave od leta 2019, izkaže, da »se vrtijo kot mačka okoli vrele kaše«, da je treba videti, kaj vse je bilo obljubljeno, od mostu Jelovec, do ureditve varne peš poti Radna - pa tega niv  osnutku proračuna. Zavzel se je za posodobitev državne ceste Boštanj-Mokronog, saj je 3. razvojna os še zelo oddaljena. Janez Kukec (SLS) je menil, da je bilo opravljeno veliko projektov, zavzel pa se je, tako kot Rado Kostrevc (GS), za postopno rekonstrucijo tudi več kot 30 let starih lokalnih cest, da ne bo asfalt povsem propadel. Tudi Vinko Knez (SLS) se je zahvalil sestavljavcem gradiva. »Že prebrati ga je težko, kaj šele sestaviti,« je omenil. Rok Petančič (GS) se je zavzel za ambiciozen proračun in politiko, ki bo zdržala mlade, od novih stanovanj, stadiona in kulturne dvorane. Predlog odloka je bil sprejet z večino glasov.

Občinska uprava se bo opredelila do vprašanj in pobud, v januarju pa bo nato dopolnjen predlog proračuna obravnavan na sejah delovnih teles ter nato na seji občinskega sveta, ki bo predvidoma konec meseca.

PO PETIH URAH ŠE VPRAŠANJA IN POBUDE

Po petih urah brez premora maratonske 11. redne seje sevniškega Občinskega sveta so imeli svetnike in svetnice še dovolj energije za kar nekaj vprašanj in pobud.

Rado Kostrevc (Gibanje Svoboda) je vprašal, kako je z monitoringom elektromagnetnega sevanja baznih postaj na območju sevniške občine, ker je občina v preteklosti sodelovala pri postavljanju le-teh.

Božidar Groboljšek (SLS) je, glede na to, da se bo posodobljala železnica v Sevnici, vprašal, kako daleč so ti projekti, da bi preverili, ali bodo upoštevali tudi interese, domačinov, kot je na primer pešpot ob Sevnični iz Šmarja pri (Jugo)taninu, kjer so hodili že od nekdaj, zato bi jo morali nadomestiti, če bi sedanjo ukinili.

Rok Petančič (GS) je vprašal, kako daleč je projekt gradnje stanovanjskih hiš na travniku pod sevniškim gradom, ali je kakšen interes za to gradnjo? Vprašal je še, kako bo potekalo vzdrževanje in tudi nadzor čutnega vrta na Hrastih, kjer se bodo poleti verjetno zbirali mladi. Zavzel se je za sistematično označitev, signalizacijo vinskih cest. Spomnil je, da čez sevniško občino poteka druga najstarejša planinska pot – Zasavska planinska pot, ki se tudi sistematično ureja in je po njegovem mnenju prav, da bi privabili še več lokalnih ponudnikov turizma in morda namenili nekaj sistemskih sredstev za urejanje teh poti.

Gregor Korene (SDS) je v imenu krajanov Brega prosil za predstavitev, »kje smo glede ureditve mosta in pločnika ob državni cesti do železniške postaje?«

Tomaž Lisec (SDS) je spomnil, da so že pred nekaj leti naredili zajetno analizo o šolskih prevozih, da bi bilo čim manj stroškov. »Predlagam, da bi spomladi, najkasneje pa pred jesenjo, to obravnavali kot posebno točko dnevnega reda, da bi preučili, kaj je bilo narejeno, da ne bi v naslednjem letu spet povečali stroške prevozov za kakšnih 200 tisočakov, temveč kaj privarčevali in imeli varne prevoze otrok v občini,« je dejal.

Marjan Ločičnik (SDS) je dejal, naj občina pošlje dopis SŽ, da uredi štiri zavarovane železniške prehode, kjer so že spet luknje: na Blanci pod OŠ je najslabši, v Sevnici pri Sparu ter dva na državni cesti pri gostišču Kregl in na Gobovcih pri stari Sevnici. »Kaj se dogaja na Dolnjem Brezovem s protipoplavno zaščito? Vemo, da je bilo naselje poplavljeno. Nekaj je bilo narejeno, zdaj pa kaže, da zadeva kar miruje,« je opozoril.

Miro Juntez (SDS) je povedal, da krajani Tržišča prosijo za umiritev hitrosti na cesti ob železniški postaji Tržišče v smeri Polja, kjer je veliko prometa in je ta odsek nevaren.

Marko Kotar (SDS) se je zahvalil vsem v imenu Grajskega lutkovnega gledališča (GLG) Sevnica za podporo, »ko smo osvajali Kanado. Moje skromno mnenje je: mi imamo Ameriko in Kanado tukaj. Tako, da je prav, da cenimo to!«