##IMAGE-2195933##

Za prevzem Vina Brežice je zainteresirano podjetje SMA, ki ima v Slovenskih Konjicah polnilnico brezalkoholnih pijač. Z Vinom ima pogodbo o najemu poslovnih prostorov in opreme. V Brežice je nameravalo prenesti svoj program iz Konjic. Proizvodnjo v Vinu je nameravalo prevzeti še pred prenehanjem polnjenja Coca-cole in pred odklopom Vina iz električnega omrežja.

Direktor podjetja SMA Robert Špiler je bil včeraj prisoten na sestanku stavkovnega odbora in delavcem je povedal, da je pripravljen hitro reševati njihov težki položaj skozi prisilno poravnavo ali stečaj, če mu le dovolijo začeti danes vzpostavljati proizvodnjo. Kot najemniku se mu z onemogočanjem uporabe prostorov povzroča poslovna škoda. ''Z agregatom bi poskrbeli za električno energijo, da bi lahko realizirali naročilo za Malto. Včerajšnji dogovor sem razumel kot strinjanje sindikata, da lahko začnemo z delom. Pošteno sem jim tudi povedal, da zaostalih plač in regresa od novega lastnika ne morejo pričakovati. Delavci, ki bi se zaposlili v novem podjetju, pa bi seveda dobili plačo za tekoče delo,'' je v telefonskem razgovoru za Lokalno.si povedal Špiler.

V trenutnih razmerah Špiler ni več trdno prepričan, kako bo ukrepal. Pravi, da se bo dokončno odločil po reviziji stanja v Vinu, ki naj bi jo naredila  nova uprava, v kolikor bo imenovana.

Na vprašanje, če namerava zaposliti samo pet od sedaj 100 zaposlenih, kakor navaja sindikalni zaupnik v Vinu Janko Kržan, je Špiler odgovoril: ''Za podjetje SMA delamo štirje in smo lani ustvarili 3 milijone evrov prometa, Vino s 100 zaposlenimi pa samo 6 milijonov.''

Kržan pravi, da zaposleni v Vinu podjetnika iz Slovenskih Konjic ne sprejemajo kot možnega rešitelja. Zagotavljal naj bi premalo delovnih mest, obdržal bi le brezalkoholni program, vinskega pa bi opustil. Špiler pravi, da to ni res, saj v enoti v Slovenskih Konjicah že polnijo vino in ga bodo tudi v Brežicah. Asortiman  pa namerava dopolniti še s pivom.

Glavni enolog Vina Brežice Marjan Malus je povedal, da je v grajski kleti vrhunska arhiva najkvalitetnejših vin. Začelo se je z letino 1983, ko je modra frankinja prvič dobila veliko zlato medaljo in to je bila prva ''plemenita'' buteljka frankinje v posavski vinorodni deželi. Z leti se je nabralo 40 tisoč steklenic vrhunskih vin. Lanska letina, ki so jo obirali pri -16 stopinj Celzija, je dala sedem predikatov: štiri izbore, dve ledeni vini in suhi jagodni izbor modrega pinota, kar je pri vinu najvišja možna kategorija.  Lastnik Čule pa ni zmogel pravi čas zagotoviti embalaže za stekleničenje.

Arhiva, ki ima svojo ceno, se že pod ceno vnovčuje za poplačilo upnikov. V mesecu dni je že šlo 17 tisoč steklenic. Seveda pa z njo ne bo moč poplačati dolgov podjetja, ki po neuradnih podatkih znašajo 8 milijonov evrov.