Odlagališče do 2027, sedež ARAO nazaj v Krško
Direktor agencije za radioaktivne odpadke Sandi Viršek in predsednik vlade Robert Golob sta danes v Vrbini pri Krškem v okviru obiska vlade v Posavju položila temeljni kamen za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Kot je dejal Viršek, so infrastrukturna dela zaključena, podpisana je bila pogodba za gradnjo jedrskih objektov, gradbišče se pripravlja.
»Poleti ali v začetku jeseni naj bi se gradnja tudi pričela. Najprej je na vrsti izkop za odlagalni silos, sledi sama izgradnja silosa in vseh ostalih objektov, v letu 2027 pa pričakujemo začetek poskusnega obratovanja,« je dejal Viršek. Redno obratovanje je nato predvideno do leta 2053. Sledi še odlaganje odpadkov iz razgradnje prve nuklearke, nato pa bodo odlagalni silos dokončno zaprli. Naslednjih 50 let sledi aktivni nadzor objekta z intenzivnim monitoringom, v naslednjih 250 letih pa pasivni nadzor. »Takrat bomo samo ohranjali vednost o objektu. Na površini, pod katero je odlagalni silos, se bodo lahko dejavnosti opravljale neomejeno, ne bo pa dovoljen poseg v podtalje. Po 300 letih se celotno območje preda v neomejeno rabo,« je pojasnil Viršek.
Golob: Izpolnjujemo dolg do naslednjih generacij
Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba se je z današnjim dnem začela »sezona gradnje jedrskih objektov v Sloveniji«. »Ne le, da bo to prvi jedrski objekt v samostojni Sloveniji, pač pa smo končno izpolnili naš dolg do vseh bodočih generacij,« je dejal. »Brez tega ne moremo izpeljati zelenega prehoda. Ta ne more temeljiti samo na varčevanju ali odrekanju, pač pa predvsem na obilici nizkoogljičnih virov. Ne moremo začeti kvalitetne razprave o Jek 2, če nismo poskrbeli še niti za obstoječega. Danes ta dolg rešujemo in hkrati odpravljamo tudi enega ključnih zadržkov pred prihajajočo odločitvijo o referendumu o Jek 2. Logično je, da moramo najprej rešiti odpadke za obstoječe objekte, šele potem se lahko pogovarjamo o tem, da bomo gradili nove tovrstne objekte.« To odlagališče bo preživelo več generacij, je poudaril. »Po 300 letih odlaganja bodo ti odpadki izgubili svojo radioaktivnost. Torej ne uničujemo okolja za neko nedefinirano obdobje, pač pa za obdobje, ki ga poznamo.«
Kot je dejal krški župan Janez Kerin, je položitev temeljnega kamna prav gotovo napredek tudi za občino, kajti »zadeva se je vlekla vse od 2009«. »Verjamem, da bomo uspešno sodelovali tudi naprej. Glede Jek 2 pa se moramo občine potruditi, da bodo tudi naši občanke in občani imeli na račun jedrskih objektov v našem okoljudoločene ugodnosti.«
Kot smo poročali, bo jedrski del odlagališča gradil konzorcij izvajalcev, katerega vodilni partner je Riko, drugi partnerji pa so novogoriški Kolektor, novomeški CGP in krški Kostak. Gradnja, vredna nekaj manj kot 93 milijonov evrov, zajema gradnjo odlagalnega silosa, hale nad silosom, tehnološkega ter upravno-servisnega objekta.
Viršek, Kerin in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer so danes podpisali tudi dogovor o preselitvi sedeža ARAO nazaj v Krško. O konkretnih datumih sicer niso govorili.
Protest krajanov Spodnjega Starega Gradu
Položitve temeljnega kamna so se udeležili tudi ostali ministri, posavski župani, gospodarstveniki in drugi visoki gostje, v bližini pa jih je s transparenti pričakala tudi skupina kakih dvajsetih protestnikov iz Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna, ki je tudi najbližje nuklearki.
Kot je dejal predsednik KS Jože Stibrič, so s protestom želeli opozoriti predvsem na ignoriranje lokalnega prebivalstva in na njihovo nasprotovanje izbrani lokaciji odlagališča. »Ves čas smo aktivno sodelovali v lokalnem partnerstvu, a nihče nas ni upošteval. Imamo velike težave, saj so našo vas razdelili glede na vplivno območje 1,5 kilometra, dve tretjini krajanov tako dobiva rento, ena tretjina ne dobiva nič. Zdaj pa dobivamo nov jedrski objekt, zato zahtevamo, da se vplivno območje določi na novo. V tujini, kjer smo si ogledali podobne objekte, stojijo najmanj 18 kilometrov stran od najbližjega naselja, tu pa le 700 metrov.«
Krajani tako zahtevajo ponovno določitev vplivnega območja in rento za vse prebivalce KS. »Občina dobi na račun jedrskih objektov milijone, krajani pa le drobiž. Renta znaša okoli 400 evrov na leto. Poleg tega so naše nepremičnine razvrednotene. Že od vsega začetka nasprotujemo lokaciji odlagališča. A toliko smo realni, da vemo, da tega ne moremo spremeniti. Želimo pa opozoriti, da nas v vsem postopku sploh niso upoštevali. Če že imamo odlagališče tukaj, bi moral imeti naš kraj od tega zagotovo nekaj več kot ostali,« je še dejal Stibrič.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
