I. Vidmar, arhiv DL

Obetajoča se temeljita prenova novomeškega Glavnega trga, ki naj ne bi bil več kot zdaj namenjen zgolj in predvsem parkirišču in tranzitni avtomobilski povezavi med območji ob levem in desnem bregu reke Krke, sproža niz vprašanj. Cilj prenove je med drugim tudi narediti nekdaj osrednjo točko mesta bolj prijazno meščanom in gostom, kar pa je možno predvsem z oživitvijo starega mestnega jedra, katerega središčni del je Glavni trg.

Zelo pomemben je premislek o tem, kaj spada na Glavni trg in kaj ne. Že v preteklosti so se kresala mnenja ob odločitvah, ali na Glavni trg spustiti tudi koncerte z glasno glasbo, pa naj bo ta v ritmu rocka, housa in metala ali pa polke, valčka in melodij Dalmacije. Tu nekje se skriva tudi dilema o tem, ali na Glavni trg spada tudi osrednje dogajanje ob tradicionalnem Tednu cvička.

DOGAJANJE NA TRGU V PRETEKLOSTI

Etnologinja Ivica Križ, kustosinja v Dolenjskem muzeju, v preteklosti kot osnovno izpostavlja predvsem gospodarsko funkcijo novomeškega Trga. Govori o Trgu, saj se poimenovanje Glavni trg v zemljiški knjigi prvič omenja šele leta 1831. "Trg je bil hkrati glavna prometna žila med Ljubljano, Karlovcem in Zagrebom. Tu so se odvijali tržni dnevi in letni sejmi. V stavbah, ki obkrožajo Trg, so delovale obrtne delavnice in trgovine ter seveda različni uradi z mestno hišo na čelu," pravi Križeva.

Kot javen odprt velik prostor je bil Glavni trg pomemben tudi v družbenem, družabnem in kulturnem življenju meščanov in tudi okoličanov. "Prek Glavnega trga so se odvijale procesije, mimohodi in postroji vojske, zaprisege, javni razglasi, javna praznovanja pomembnih obletnic in praznikov, praznovanja rojstnih dni vladarjev, tu so bile tudi komemoracije ob smrti vladarjev in državnikov, tu so se odvijali politični shodi, prireditve različnih društev, koncerti, pustne in druge povorke in sprejemi pa tudi pogrebi, dokler je bilo pokopališče v središču mesta. Na Glavnem trgu se je odvijala tudi mestna promenada," o številnih funkcijah novomeškega Glavnega trga pripoveduje Križeva.

POKRAJINSKO SREDIŠČE NEKOČ

Skratka, Glavni trg je bil v preteklosti središče vsega, kar se je pomembnega dogajalo v Novem mestu. Vlogo pokrajinskega središča je Novo mesto prav na Glavnem trgu udejanjalo na številnih področjih od gospodarskega in prometnega do protokolarnega in družabnega. Predvsem pa Glavni trg ni bil le srečališče meščanov, pač pa so na njem iz mnogoterih razlogov srečavali ljudje z vse Kranjske pa tudi tujci, v mesto na Glavni trg so po različnih opravkih prihajali ljudje s podeželja. Tako je bil Glavni trg, izrečeno s sodobnim izrazjem, tudi pomembno mesto prepletanja urbanega in ruralnega.

URBANO ALI TUDI RURALNO

Vprašanje je, ali se pri oživljanju Glavnega trga kot najpomembnejšega dela starega mestnega jedra strogo držati smernic urbanega ali pa se naj v procesu oživljanja dopusti stik z ruralnim, da se v mesto spusti tudi podeželje.

Do neke mere se seveda temu ne da izogniti, saj je Novo mesto majhno mesto, katerega sestavni del so tudi vasi (Žabja vas, Irča vas, Gotna vas, Bučna vas ... ). Z Glavnega trga je do čisto pravega podeželja le nekaj minut peš hoje.

Bolj kot oddaljenost Glavnega trga od podeželja v metrih pa je pomembna vloga Novega mesta kot pokrajinskega središča, kot središča pokrajine, ki ima v sebi tudi in predvsem podeželski značaj. Ko pride podeželan v mesto iskat nekaj urbanega, s seboj meščanu prinese tudi nekaj ruralnega. Isto se zgodi in se je dogajalo predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je število prebivalcev Novega mesta podeseterilo predvsem na račun priseljencev s podeželja, večina meščanov pa se je iz mestnega jedra izselila na obrobje mesta oziroma celo na podeželje. Mešanje urbanega in ruralnega se dogaja in se bo dogajalo ne glede na odločitev o vsebini in načinu oživljanja mestnega jedra.

CVIČEK IN GLAVNI TRG

I. Vidmar, arhiv DL

Identifikacija in simbolna povezanost Dolenjske in cvička je močna predvsem izven pokrajine. Če vprašaš Ljubljančana, kaj mu pride najprej na misel ob omembi Dolenjske ali celo Novega mesta, bo rekel cviček in ne na primer situla ali jantar. Tudi če si nekateri tega ne želijo ali pa nočejo priznati, je Novo mesto središče dežele cvička, in izrivanje prireditev, posvečenih cvičku, nekam drugam, na primer v Kostanjevico ali Trebnje, je odrekanje Novega mesta statusu pokrajinskega središča.

Teden cvička je tradicionalna prireditev, ki pa ne poteka na tradicionalnem prizorišču. Dolenjski vinogradniki jo selijo kot mačka mlade. V Wikipediji sicer piše, da je Teden cvička dolenjska prireditev, ki se vsako leto odvija na Glavnem trgu v Novem mestu.

Eno in drugo drži le delno. Na Glavnem trgu se odvija le občasno, pa tudi zgolj dolenjska prireditev to ni, vsaj v smislu današnjega dojemanja pokrajine Dolenjska ne, saj območje pridelave cvička sega krepko v pokrajino Posavje, kjer leži tudi domnevni rojstni kraj cvička, Gadova Peč, ki leži v brežiški občini.

Cviček pridelujejo v vseh štirih posavskih občinah, pogosto pa je bil Teden cvička v Kostanjevici, ki se prav tako umešča v pokrajino Posavje. Drugače je, če Dolenjsko smatramo kot Dolnjo Kranjsko, katere pokrajinsko središče je bilo Novo mesto, a to je očitno že stvar preteklosti.

Status širšega pokrajinskega središča od pokrajine Dolenjska, ki jo danes obravnavamo samo še v njenem ožjem smislu in enačimo z območjem nekdanjih občin oziroma sedanjih upravnih enot Novo mesto in Trebnje, Novo mesto bolj ali manj dosega le še prek cvička. Ko je Teden cvička potekal še na novomeškem Glavnem trgu, je skoraj ni bilo vasi od Ivančne Gorice na zahodu pa do Boštanja in Velike Doline na vzhodu, da se ne bi vsaj en njen prebivalec uvrstil v povorko, kar ima vsekakor velik simbolni pomen.

Seveda je vinogradniška povorka prek Glavnega trga in harmonika, ki doni z odra, močan vdor ruralnosti v najbolj urbani del mesta, vprašanje pa je, ali gre pri tem za nasilnost ruralnega nad urbanim, kar trdijo nekateri, ali pa gre pri tem za nekaj, kar je bilo vso preteklost nekaj povsem normalnega in sprejemljivega in je določalo značaj Glavnega trga kot središčne točke mestnega jedra.

Odgovor ne more biti enoznačen, vendar, če govorimo o Novem mestu kot pokrajinskem središču, stvar spada v mesto in najbrž v primerni obliki z močnim poudarkom na etnološkem vidiku prireditve tudi na Glavni trg, delno pa še na grad Grm, ki je s kmetijsko šolo in deželno vinoteko Bohuslava Skalickega zgodovinsko povezan ne le z dolenjskim, ampak tudi širše slovenskim vinogradništvom. Morda pa bi kombinacija premišljeno organiziranega dogajanja na Glavnem trgu in gradu Grm kot tradicionalnima prizoriščema Teden cvička povzdignila na raven pomembne slovenske vinske prireditve, ki bi v goste dolenjskim vinogradnikom pripeljala obiskovalce iz vseh slovenskih pokrajin in še od kod drugod.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista z dne, 30. marec 2017.