Občina Šentjernej je v sodnem sporu z novomeškim javnim podjetjem Cerod, Centrom za ravnanje z odpadki. Cerod toži, ker meni, da je upravičena do polovice okoljske takse zaradi degradacije okolja na deponiji v Leskovcu, ki pa jo sedaj v celoti prejema Mestna občina Novo mesto (MONM) - večji del deponije leži v KS Brusnice v novomeški občini.

Kot je povedal šentjernejski župan Radko Luzar, taksa zakonsko in po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih pripada tudi njim, saj čistilna naprava odlagališča leži na območju šentjernejske občine. »To je nesporno, to se vidi tudi v katastru,« pravi župan in pove, da drži, da je Cerod do poletja 2013 takso nakazoval vsem občinam družbenicam po izvoru odpadka, a s spremembo uredbe s tega področja se je to spremenilo in taksa pripada občinam, v katerih se nahaja deponijsko telo, saj so tu vplivi in bremena na okolje, torej pol novomeški in pol šentjernejski.

A ravno tu obstaja nesporazum - direktor Ceroda Albin Kregar pravi, da je čistilna naprava seveda del deponije, ne pa odlagalnega telesa, zato okoljsko takso nakazujejo le novomeški občini. Spomni tudi na konec leta 1999 podpisan Sporazum o plačilu nadomestila za razvrednotenje in nevarnost za okolje. Podpisali sta ga novomeška in šentjernejska občina in s tem dogovorili osnovo za izračun višine nadomestila in način plačevanja, »in do danes ga nista spreminjali, kar pomeni, da ostaja v veljavi,« pravi Kregar.

Na podlagi podpisanega sporazuma izračun nadomestila temelji na fiksnem delu, drugi del se izračuna na podlagi deleža dejansko odloženih količin posameznega meseca oz. leta. »Za lansko leto je tako npr. skupno plačilo občini Šentjernej zanašalo 25.673 evrov, skupno nakazilo od odprtja leta 2006 do konca lanskega leta pa 497.528 evrov,« pojasni Albin Kregar in poudari, da glede na ta dejstva na Cerodu menijo, da občina Šentjernej ne more prejeti več, kot ji pripada, oz. ne more prejeti dvojnega plačila za isto stvar - po sporazumu in še okoljsko dajatev.

Zakaj v Šentjerneju na tako razlago ne pristajajo, za koliko denarja menijo, da so upravičeni vsak mesec, kaj se je prejšnji teden dogajalo na prvem poravnalnem naroku na Okrajnem sodišču v Novem mestu in kakšno je stališče novomeške občine, pa si preberite v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista.