B. B., arhiv DL

##IMAGE-3334867##

Občina Šmarješke Toplice namerava prodati svoj nekaj več kot dvoodstotni kapitalski delež v družbi Cerod. Kljub resnim pomislekom nekaterih svetnikov, da brez analiz in podatkov o tako pomembni temi na zadnji redni seji v tem mandatu ni smotrno odločati, so sklep o prodaji deleža na glasovanju podprli.

A le trije svetniki, dva sta bila proti, pet pa se jih je vzdržalo. Županja Bernardka Krnc poudarja, da se z dogajanjem v družbi Cerod ne morejo strinjati, saj še ni bil potrjen poslovni načrt, sedanji in predvideni stroški odlaganja odpadkov so visoki. »Dejansko nimamo nobene moči, da bi vplivali na poslovanje družbe in na vodenje projekta Cerod 2,« pravi Bernardka Krnc. »Lastništvo družbe ne pomeni tudi nižjih stroškov odlaganja odpadkov. V Sloveniji je kar precej občin, ki nimajo lastništva v nobenem centru za ravnanje z odpadki.«

In koliko bi šmarješka občina iztržila od prodaje? Dobrih 24 tisoč evrov samo s prodajo 2,29-odstotnega kapitalskega deleža, a ima v lasti še 208 tisoč evrov vreden del v podjetju Cerod zgrajene infrastrukture. S prodajo kapitalskega deleža in dela infrastrukture v podjetju Cerod namerava občina na kupca prenesti tudi vse finančne obveznosti. Gre za približno 325 tisoč evrov, ki bi jih morala za vzdrževanje obstoječe infrastrukture in gradnjo 2. faze Ceroda zagotoviti v prihodnjih letih.

Ključni pomislek občinskih svetnikov je bil, kolikšna bo nova cena odlaganja odpadkov za gospodinjstva. »Mi se bomo potrudili, da bomo na trgu skušali najti čim nižjo ceno, hkrati pa bi s pridobljenimi sredstvi v Kronovem uredili zbirno-reciklažni center ter tako uresničevali strategijo trajnostnega razvoja občine (TROŠT) tudi na področju ravnanja z odpadki. Prav tako želimo urediti ustrezno odlaganje odpadkov s sledenjem od izvora do končnega odlagališča,« meni županja in govorice, da namerava občina posel po morebitni odprodaji deleža Ceroda skleniti s krškim Kostakom, označuje za neutemeljene. »Občina bo ravnala v skladu z zakonodajo in sprejetimi sklepi občinskega sveta.«

A izstop iz Ceroda pomeni nujno iskanje druge rešitve in lahko predstavlja veliko dolgoročno tveganje za občino in občane. »Če prodaja morda uspe, kam z odpadki iz šmarješke občine? Cerod jih bo sprejel, a po tržnih cenah, pri poslu s krškim Kostakom pa bodo transportni stroški z novimi razdaljami bistveno večji,« je na občinski seji spraševal opozicijski svetnik Peter Selak, ki sicer meni, da je poslovanje Ceroda res problematično, a s cenovnega vidika sprejemljivo. Opozarja tudi na mešanje pojmov, saj zbirno-reciklažni center v Kronovem ne bo nadomestil centra za ravnanje z odpadki Cerod.

Šmarješka občina namerava svoj kapitalski delež v odkup najprej ponuditi večinski lastnici Ceroda Mestni občini Novo mesto (MONM), v nadaljevanju pa tudi drugim družbenicam Ceroda. Županja pravi, da so obvestilo že konec junija poslali Cerodu, d. o. o., in novomeški občini, vendar do danes pisnega odgovora še niso prejeli.

Kot so nam povedali na MONM, za tak odkup niso zainteresirani, saj za to kot druge občine družbenice nimajo predvidenih sredstev. »Prav tako vstop in izstop občin družbenic v Cerodu določa veljavna medobčinska pogodba, o tem pa se mora strinjati 75-odstotna večina občin družbenic, šele nato bi morebiten izstop potrjevali občinski sveti občin družbenic. Z izstopom in odprodajo deleža bi za podjetje Cerod in za projekt Cerod 2 nastala velika škoda, saj bi s tem zmanjšali masni tok in bi morali za manjkajočo količino v projekt pritegniti nove partnerje,« komentirajo potezo šmarješke občine.

Članek je bil objavljen 28. avgusta 2014 v 35. št. Dolenjskega lista.