Novi občinski prostorski načrt: Namesto športa spet zelenjava
##IMAGE-2934479##
Novi novomeški OPN širi gospodarska območja, a tudi zemljo vrača kmetijski rabi – Nad Brusnicami predvideva obsežno protipoplavno območje – Od štiristo pobud za stanovanjsko gradnjo na kmetijskih površinah odobrenih le enajst
Novo mesto je dobilo občinski prostorski načrt (OPN) leta 2009, v dvanajstih letih od tedaj pa se je nabralo več kot dva tisoč pobud za spremembe. Novi OPN, ki je trenutno v javni obravnavi, med pomembnejšimi novostmi prinaša razširitev območij, namenjenih gospodarskim dejavnostim, prekvalifikacijo zemljišč na območju Marofa in Grabna ter razglasitev protipoplavnega območja nad Brusnicami.
Poleg številnih pobud med temeljne razloge za sprejem novega OPN spadajo v državnem prostorskem načrtu načrtovane državne investicije, kot so gradnja daljnovodov, plinovodov in državni cest, ter večje spremembe zakonodaje. »S tem posodabljamo najpomembnejši občinski prostorski dokument za naslednje desetletje. Strateški cilji prostorskega razvoja Novega mesta se z novim občinskim prostorskim načrtom ne spreminjajo, so pa posodobljeni in prilagojeni podnebnim spremembam,« pravi Izidor Jerala, podsekretar za prostorsko načrtovanje na Mestni občini Novo mesto.
Predvsem za gospodarski razvoj Novega mesta je pomembna razširitev območij, namenjenih gospodarski dejavnosti na območju tovarne zdravil Krka in Adrie Mobil. Na območju Krke bo tako v prihodnje gospodarski dejavnosti namenjeno območje med obstoječo tovarno in Zagrebško cesto, to je cesto med krožiščem Tabletka in Qlandijo, kar je po površini največja sprememba v novem OPN. Na območju tovarne Adrie Mobil bo po novem gospodarski dejavnosti namenjeno z gozdom poraščeno trikotno območje južno od tovarne Adria med cesto proti Podbrezniku in načrtovano traso zahodne obvoznice.
Prekvalifikacijo iz kmetijskih v parkovne površine predvideva novi OPN za območje arheološkega parka na Marofu, kar je delno v naravi funkcionalno že izvedeno. Nasprotno pa na območju Grabna oziroma Drgančevja novi OPN predvideva prekvalifikacijo območja, do sedaj namenjenega športno-rekreacijskim površinam, nazaj v kmetijske površine. »Gre za območje tja preseljene kmetije Krnc, kjer sam osebno v prihodnosti vidim kraj, kjer se bomo Novomeščani oskrbovali z lokalno pridelano hrano, kar bo čedalje bolj pomembno. Gre za dragocen ukrep,« meni Izidor Jerala.
Pomemben ukrep pa je tudi razglasitev sorazmerno velikega območja nad Brusnicami ob Šumečem in Vrtaškim potokom za protipoplavno območje, na katerem je predvidena gradnja protipoplavnih objektov, s katerimi bi ob stoletnih vodah zaščitili Brusnice, središče, v katerem med drugim stojita tudi šola in vrtec. »V oba potoka, v katerih v normalnih razmerah voda komaj curlja, se steka voda s sorazmerno zelo velikega območja. Ob stoletnih vodah, ko kraško podzemlje ne bi moglo več sprejemati vse vode, bi se vse steklo v ta dva potoka, ki bi poplavila šolo, vrtec ter gospodarske in stanovanjske objekte v kraju, kar se je v preteklosti, nazadnje pred petdesetimi leti, tudi že zgodilo. Problem je, ker bi poplavna voda pritekla hitro in naenkrat, s sabo pa bi prinesla tudi veliko različnega materiala. To se ne bi dogajalo tako počasi in postopoma, kot se to zgodi, ko poplavlja Krka v Kostanjevici. Na obeh potokih je predvidena gradnja suhih zadrževalnikov, nasipov, skozi katere bi potok sicer normalno tekel, ob zelo visokih vodah pa bi spuščali le toliko vode, da ta ne bi poplavila Brusnic. Čeprav se mlajši Brusničani tega ne spomnijo, ob pogledu na potoka pa si človek težko zamisli poplave, pa je vodarjem ta problem znan. Z njim so se ukvarjali že v času Avstro-Ogrske, ko je podjetje za urejanje hudournikov tu že izvajalo neke ukrepe,« pojasnjuje Izidor Jerala. Denar za protipoplavne ukrepe je na voljo v fondu za okrevanje in odpornost, kjer je veliko denarja namenjenega tudi varovanju pred poplavami, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pa bi bilo tu treba poleg spremembe namembnosti izpeljati presojo vplivov na okolje in sprejeti OPPN.
Sprememba zakonodaje, ki predpisuje vodovarstvene pasove, pa je botrovala tudi spremembi namembnosti na območju predvidenega počitniškega naselja pri Suhadolu. »Gre za lepo lokacijo za počitniško naselje, ki tam ne bi nikogar motilo, vendar po novem del območja sodi v najožji vodovarstveni pas, zato bi bili ukrepi ob morebitni gradnji za investitorje prezahtevni oziroma predragi,« pojasnjuje Jerala.
V času od sprejetja OPN so na občini dobili 2035 pobud, od katerih jih je bilo pozitivno rešenih 880. Večina pozitivno rešenih pobud se navezuje na razvoj dejavnosti – gospodarskih, kmetijskih ali družbenih. Od približno 400 pobud za stanovanjsko gradnjo na kmetijskih zemljiščih jih je bilo pozitivno rešenih le enajst, vse preostale pa so bile zavrnjene. Tri od pozitivno rešenih pobud so so se nanašale na parcele sredi naselja, kjer je vse okrog že pozidano, osem pa na stanovanjsko gradnjo v okviru kmetijskega gospodarstva.
Vpogled v dokumentacijo v zvezi z rešitvijo pobud je dostopen preko spleta. Javna razgrnitev predloga Občinskega prostorskega načrta se je začela 15. oktobra in bo trajala do 15. novembra, v tem času pa so občinski uslužbenci na voljo za pojasnila in pomoč pri pregledu sprememb po spletu na dveh v ta namen odprtih telefonskih številkah.
Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista. Jutri vas bo pri prodajalcih časopisa in v poštnih nabiralnikih že čakala nova ...
