Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost in s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Včeraj sta svoja vrata odprli tudi Vinska klet Prus na Krmačini in Kmetijska zadruga Metlika.

Jožef Prus, lastnik Vinske kleti Prus v Metliki, prisega na visoke standarde kakovosti in lokalni izvor surovin: »Že nekaj let smo vključeni v integrirano pridelavo grozdja in vina, za to pa moramo vsako leto posebej izpolnjevat visoke zahteve: največ 3 kg grozdja na trto, omejena škropiva in gnojila, zatravitev nasadov z namenom preprečevanja erozije in vsakoletna kontrola vzorčenja grozdja in listja na pesticide.«

Obiskovalcem v Kmetijski zadrugi Metlika je Andrej Škof razkazal mogočno vinsko klet in izpostavil pomen, ki ga pripisujejo lokalnemu poreklu: »Naše grozdje izhaja izključno od belokranjskih pridelovalcev, ki so vsi vključeni v integrirano pridelavo. Tako si zagotovimo zdravo grozdje in najmanjši možni čas od trgatve do predelave.« Dneva odprtih vrat v Kmetijski zadrugi Metlika se je udeležila tudi Mojca Jakša s Sektorja za kmetijske trge na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je povedala, da je za kakovost pomembna celotna veriga, zato je ključno za potrošnika, da je seznanjen s poreklom vina. »Sistem sledljivosti pri vinu zagotavlja, da je vino s poreklom višje kakovosti, ima jasno določeno območje pridelave grozdja in predelave tega grozdja v vino ter da razpolaga z določenimi kakovostnimi parametri,« je poudarila v svojem govoru na dnevu odprtih vrat.

Od trgatve do obdelave v nekaj urah

V sklopu dneva odprtih vrat v Kmetijski zadrugi Metlika so si obiskovalci ogledali Vinsko klet Metlika in se sprehodili skozi 108 metrov dolgo vinsko klet, ki je v celoti pod zemljo in ima stalno temperaturo med 12°C in 13°C. Z letno proizvodnjo 750.000 l vina, za katere v povprečju porabi 1,3 kg grozdja na liter, se klet uvršča med največje slovenske vinske kleti. Andrej Škof, vodja programa Vino, je gostom povedal, da so vsi njihovi vinogradi vključeni v integrirano pridelavo, zaradi česar je grozdje bolj zdravo in minimalno obdelano s fitofarmacevtskimi sredstvi. »Grozdje odkupujemo izključno od belokranjskih vinogradnikov, ki jih redno spremljamo, izobražujemo in tudi kontroliramo. Vse grozdje je po trgatvi obdelano v nekaj urah, s čimer preprečujemo pojav oksidacije in podobnih nevšečnosti,« je pojasnil Škof. Kakovost svojih vin med drugim dokazujejo tudi z IFS standardom (International Food Standard).

Na dnevu odprtih vrat so obiskovalci pobliže spoznali postopke pridelave, posebnosti in okuse cele palete vin: od lažjih, suhih belih vin, preko roseja in močnejših rdečih, do barikov, penin ter sladkih predikatov z ledenimi vini in suhimi jagodnimi izbori. Posebno pozornost pa so posvetili največjima zakladoma kleti, Belokranjcu in Metliški Črnini, ki se oba lahko pohvalita z leta 2008 pridobljeno posebno obliko zaščite PTP – priznano tradicionalno poimenovanje.

Z nežno predelavo do najkakovostnejšega vina

Vinska klet Prus je znana predvsem po predikatnih vinih, za katera so prejeli številne zlate, velike zlate medalje in šampionska odličja na vinskih ocenjevanjih tako doma kot v tujini. Pridelujejo pa tudi med in žganje.

Lastnik vinske kleti, Jožef Prus, je gostom povedal, da ugled njihovih vin ni slučaj: »Kakovost pridelka uravnavamo z redčenjem grozdja med trgatvijo. Grozdje nabiramo v manjše zaboje, da prihaja do čim manjše oksidacije. Nadaljnjo nežno predelavo nam omogoča sodobna tehnologija v naši kleti.«

Vinska klet Prus je vključena v integrirano pridelavo grozdja in vina za katero vsako leto pridobi certifikat. Pogoji za pridobitev certifikata so: omejitev pridelka na trto do 3 kg, omejena škropiva in gnojila, obvezna zatravitev nasadov zaradi erozije in vsakoletna kontrola vzorčenja grozdja in listja na pesticide. Različna sestava tal v vinogradih od ilovnatih do peščeno lapornatih tal, pa jim omogoča tudi sortni značaj različnim sort.

Najbolj so ponosni na svojo posebno slamnato vino – vino iz sušenega grozdja. Jožef Prus je goste presenetil s podatkom, da je za en liter slamnatega vina potrebnih kar 20 kilogramov na slami sušenega grozdja, ki se pod posebnimi pogoji suši tri mesece.

Na dnevu odprtih vrat je Leni Breznik, Sektor za kmetijske trge na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje povedala, da se Slovenija po pridelanih količinah vina seveda ne more primerjati z vinarskimi velesilami kot so Španija, Francija ali Italija, lahko pa se s kakovostjo postavimo ob bok najboljšim na svetu. »To dokazujejo prejeta priznanja naših vinarjev na evropskih in svetovnih ocenjevanjih vin. Ta so rezultat dolgoletnega izobraževanja in izpopolnjevanja znanja iz vinogradništva in vinarstva,” je poudarila.

Ministrstvo s pobudo za zaupanje potrošnikov v lokalno kakovost

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nadaljuje splošno promocijo hrane iz bližine, s katero seznanja potrošnike o prednostih lokalno pridelane hrane, spodbuja sodelovanje pridelovalcev in živilsko predelovalne industrije s ciljem uvesti enotno označbo hrane iz naše bližine. Janja Kokolj Prošek iz Ministrstva za kmetijstvo pravi, da so zelo zadovoljni nad odzivom kmetovalcev in predelovalcev, saj je to zagotovo dokaz, da so s pobudo storili pravilno odločitev in dodaja: »Naš cilj je, da udeleženci dnevov odprtih vrat spoznajo in vidijo, kje nastaja kvalitetna lokalna hrana in da dobijo priložnost preizkusiti različne okuse, ki so plod domače pridelave in predelave. Njihov cilj je z aktivnostmi promocije nadaljevati in vzpostaviti novo enotno označbo, za katero bodo morali pridelovalci in predelovalci izpolnjevati določene kriterije. Potrošniku pa bo enotna označba olajšala prepoznavanje in izbiro lokalnih izdelkov.

S prijetnimi pozdravi do prihodnjič,