Posavski ribiči so bili z izgradnjo spodnjesavske verige elektrarn prikrajšani za dobršen del voda, ki so zaradi izgradnje akumulacij izgubile svoj prvotni, naravni značaj, spremenjen habitat pa ima za posledico tudi spremembo sestave ribje favne, so poudarjali, ne le sevniški ribiči, na sinočnji okrogli mizi o revitalizaciji reke Mirne, ki so jo pripravili ribiči, družno s sevniško občino v ribiškem domu v Lokah pri Zavratcu.

"Ribje vrste, ki so bile do sedaj značilne za naše vode - reko Savo - so z zajezitvijo onemogočene pri svojem načinu življenja in razmnoževanja. Ribiči se zavedamo, da gospodarski razvoj terja tudi nekatere žrtve; vemo, da bomo pač v naslednjem dolgem obdobju morali- tako kot tudi vsi drugi prebivalci ob reki Savi - živeti v sožitju z energetskim izkoriščanjem reke.

Investitorji energetskih objektov imajo prav tako čut do narave in so tudi za čas izgradnje, kakor tudi obratovanja HE namenjali določena sredstva za izboljšanje kakovosti ribjega življa in voda reke Save," je povedal predsednik Ribiške družine Sevnica, Sandi Kosmač.

Reka Mirna pa  je bila dolga leta na stranskem tiru, kar zadeva gospodarjenje, saj so za to obstajali objektivni razlogi, na katere ribiči niso mogli vplivati. Gre predvsem za onesnaževanje; nekdanjo lepotico, ki je bila še v zgodnjih sedemdesetih letih tudi priljubljeno kopališče in ponos vseh prebivalcev v okolici, so pričeli z razvojem živilsko predelovalne industrije v Mirnski dolini močno onesnaževati. K onesnaževanju so pripomogle tudi komunalne odplake hitro rastočih naselij ter zaporov na Dobu.

Preberite še ...

· Slovenija

Avtocesta je Pomurju dala potencial, a žal vodi v dve smeri

Zavod za ribištvo RS je v reki Mirni opravil inventarizacijo vodnega življa in se je pri tem pokazala dokaj klavrna slika. Upokojena sodelavka Zavoda RS za ribištvo dr. Meta Povž je strokovno razložila o vzrokih in zgodovini degradacije vode, ter o možnostih, ki so z vidika ihtiološke stroke na razpolago za oživitev.

Zaradi teh razlogov in zaradi bolj optimističnih obetov za prihodnost, kar zadeva urejanje komunalnih in drugih odplak, je dozorelo spoznanje, da je skrajni čas, da se kompleksno pristopi k ohranjanju in sanaciji reke Mirne - tega relativno velikega pritoka Save - največjega od Savinje do Krke. Začetne korake pri uresničevanju ideje o ponovni oživitvi reke je storilo nekaj navdušencev iz Ribiške družine Sevnica, ki so ustanovili muharsko sekcijo.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi sevniški župan Srečko Ocvirk, ki je govoril o pozitivni izkušnji z gradnjo čistilnih naprav ter njegov kolega Anton Maver iz sosednje občine Mokronog-Trebelno, ki je dejal, da bodo skušali v tem posnemati dobro prakso Sevničanov. Pri tem je poudaril, da je že vrsto let jabolko spora čistilna naprava na Mirni, ki deluje le s polovično zmogljivostjo, čeprav zagovorniki pravijo, da je 90-odstotna!

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista