Z revitalizacijo belokranjskih mlinov do zelene energije
Na že dolgoletno pobudo predvsem lastnikov mlinov in žag ob Kolpi, pa tudi Lahinji in Krupi, je Občina Črnomelj s partnerji: občinama Semič in Metlika ter Javnim zavodom Krajinski park Kolpa, uspešno prijavila Projekt LEADER-LIN 2010 "Z revitalizacijo mlinov do zelene energije". V projekt, vreden dobrih 90.000 €, so poleg največjega deleža Evropske unije in Republike Slovenije prispevali tudi partnerji projekta in uporabniki - lastniki mlinov in žag, ki so želeli preveriti možnosti za izgradnjo malih hidroelektrarn.
Seminar, ki je potekal v sredo 28. novembra pri Madroniču v Prelesju v Poljanski dolini (na samem začetku Krajinskega parka Kolpa), je zbral širok spekter stroke in uradnikov pristojnih za izdajanje potrebnih soglasij in dovoljenj. Osnovna ideja pa je bila soočiti različne službe, potencialnim investitorjem pa ponuditi strokovne in tehnične rešitve postopkov pridobivanja dovoljenj in vodenja investicij. Projekt se bo zaključil konec leta, v njem pa bo lastnikom podana kar se da podrobna informacija: narejeni so bili posnetki stanja, arhitekturni posnetki, podane tehnične rešitve za posamezne objekte. To naj bi investitorje olajšalo odločitev o smiselnosti investicije.
V Krajinskem parku Kolpa menimo, da je za ohranjanje poseljenosti podeželja in aktivno varstvo narave, pa tudi kulturne dediščine, nujno tudi investiranje. In male hidroelektrarne (ob ustrezni umestitvi v prostor), ki bi izkoriščale vodni potencial nekdanjih mlinov ob obstoječih jezovih (nekateri so že bili obnovljeni, druge to še čaka), bi lahko bile manjši prispevek pri tem. Ob dejstvu, da Slovenija nima dovolj lastne električne energije, pa so tudi najmanjši dodatni tovrstni prispevki pomembni. Seveda pa morajo investitorji v tem najti ustrezen finančni interes. Mnenje nekaterih je tudi, da Kolpa s svojim vodnim režimom ne zagotavlja pogojev za uspešno investicijo.
Objekti - tako zgradbe mlinov kot jezovi, večinoma propadajo, saj lastniki ne zmorejo bremena vzdrževanja ali v tem ne vidijo interesa. Zagotovo pa je že samo izboljšanje vodnega režima - ki ga delno zagotavlja tudi popravilo jezov, veliko pripeva k ohranjanju biotske pestrosti in boljšem stanju naravnih vrednot.
Celotno projektno območje je tudi območje Nature 2000, kar pa ob spoštovanju varstvenih režimov ne sme biti problem, saj so tudi drugod v Evropi poznani primeri intenzivne, a sonaravne rabe dobrin v takšnih območjih. Eden od njih: reka Donava, ki je plovna (tudi območje mednarodnih plovnih vod) je v območju Nature 2000 in ob ustreznem nadzoru nudi zatočišče številnim zavarovanim vrstam rastlin in živali. Prav tako poznamo primere, ko so v območju N2k tudi velika vadbišča oboroženih sil NATO. Seveda, ob izdelanih in spoštovanih upravljavskih načrtih, ki se izvajajo z učinkovitim nadzorom pooblaščenih upravljavcev.
Postopki pridobivanja dovoljenj za postavitev malih HE so zelo zahtevni in dolgotrajni, a po besedah predstavnikov ARSO naj bi to bilo v bodoče (zaradi spremenjene zakonodaje) bistveno krajše. Prvi investiciji, ki naj bi pridobili vsa potrebna dovoljenja, pa naj bi bili mlin Benetič na Vinici in mlin na Krasincu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
