M. B.-J.

##IMAGE-3537456##

Metlika je bila nekdaj še posebej znana po tekstilni industriji. A čeprav nekaterih velikih tekstilnih tovarn ni več ali pa se je obseg njihovega dela zmanjšal, tekstilna branža ne v metliški občini ne v občinski prestolnici ni zamrla. Tradicijo nadaljuje nekaj večjih tekstilnih tovarn ali delavnic, med njimi tudi Gerbčeva Pletisa. A med seboj ne čutijo konkurence, ampak si pomagajo.

Nosilec dejavnosti Zvonko Gerbec je letošnjo pomlad od Območne obrtno-podjetniške zbornice Metlika prejel priznanje za 40 let dela v obrtništvu in podjetništvu. Pred njim je imel tekstilno obrt že njegov oče Jože, in sicer pletilnico. Leta 1983 se je v družinski obrti zaposlila še Zvonkova žena Sonja. Leta 1990 so pri Gerbčevih začeli šivati konfekcijo in razvijati lastno blagovno znamko GET, ki pomeni kratico za Gerbec trikotaža.

Nadaljevanje tekstilne tradicije

Do leta 1995 so Gerbčevi veliko delali za trge nekdanje Jugoslavije, potem pa se je začela vse večja konkurenca poceni robe iz tujine. Leta 2005, ko je bila Pletisa na vrhuncu, se je iz obrti preoblikovala v d. o. o. »Še do leta 2007 smo s svojimi izdelki poleg slovenskega zalagali trge v republikah bivše Jugoslavije. A ko je nastopila gospodarska kriza, smo prodajali le še v Sloveniji, število zaposlenih pa se je zmanjševalo do današnjih 20,« se spominja Zvonko, ki letos odhaja v pokoj. Z ženo počasi predajata posel hčerki Tini in sinu Toniju, ki se dobro zavedata, da bodo nasveti in izkušnje staršev še dolgo zelo dobrodošli.

Gerbčevi so med gospodarsko krizo celo ugibali, ali naj sploh vztrajajo s proizvodnjo. Ko je pred dvema letoma Toni zaključil študij, pa je začel razmišljati o prihodnosti Pletise. Vendar njegov študij ni bil povezan z domačo proizvodnjo. »V Ljubljani sem končal fakulteto za šport, specializiral sem se za delo z osebami s posebnimi potrebami. Lahko bi dobil zaposlitev v Ljubljani, vendar se mi je zdelo škoda, da bi se tradicija naše obrti in podjetništva prekinila, zato sem se po diplomi leta 2015 vrnil v Metliko,« pripoveduje Toni. Sestra Tina pa doda, da je imela v Ljubljani redno zaposlitev, saj je po končani fakulteti za kadrovski menedžment delala v kadrovski agenciji. Popoldne je pomagala staršem na daljavo, ob koncu tedna pa v Metliki. Po porodniškem dopustu pa se je pred pol leta odločila, da se z mlado družino vrne v Metliko. Ima sicer svoje podjetje, primarno pa sodeluje s Pletiso. Toni in Tina, prav tako kot njun starejši brat Jože, ki živi v Ljubljani, sta odraščala z družinsko obrtjo. Vsi trije so ves čas po svojih močeh pomagali pri delu, ki jim je zlezlo pod kožo, in težko si predstavljajo, da bi zaprli Pletisina vrata.

Ne le šivajo, tudi pletejo

Pri Gerbčevih je že vrsto let rdeča nit proizvodnje lahka konfekcija za ženske, pa tudi za moške, spodnje perilo, pižame, a tudi oblačila za otroke. Oblečejo lahko torej vso družino. V Metliki šivajo, imajo skladišče in industrijsko prodajalno. Poleg trgovine, ki jo imajo že 30 let v bližini novomeške tržnice, so v zadnjem poldrugem letu odprli še prodajalni v Mercator centru v novomeškem Bršljinu in v Mercator centru na Šmartinski cesti v Ljubljani.

So pa tudi eni zelo redkih tekstilcev, ki še pletejo svoj bombaž, ki jim ga barvajo v Gorenjski predilnici v Škofji Loki. Tako lahko vplivajo na kakovost blaga. Prav kakovost pa je ena od njihovih prioritet. "Odkar je minila gospodarska kriza, namenjajo ljudje spet večjo pozornost kakovosti blaga, privlačnemu dizajnu, modernim krojem in barvi. Prav na vsem tem ter na zaupanju kupcev pa gradimo pri nas. In čeprav je pri ponudbi tekstilnih izdelkov velika konkurenca, se najde prostor za domače proizvajalce. Ker pa smo dokaj majhni, je naša prednost tudi v tem, da smo hitro odzivni in prilagodljivi, saj oblačila prilagajamo željam strank,« predstavi Tina.

Zvonko opaža, da se je v letih, odkar se poklicno ukvarja s tekstilom, marsikaj spremenilo. »Povsod je trend ekologija in temu sledimo tudi mi. Sedaj barvamo z eko barvami, kar pa pomeni, da so oblačila bolj občutljiva in na soncu hitreje spremenijo barvo. Spreminjajo se tudi materiali in ves čas iščemo nove možnosti in priložnosti,« pravi Zvonko. Tina in Toni pa dodata, da se želita v prihodnje bolj osredotočiti na razvoj lastne blagovne znamke GET, načrtujeta tudi še kakšno trgovino na Štajerskem in Gorenjskem, medtem ko izdelke prodajajo tudi po spletu. Potem ko so za trg v republikah bivše Jugoslavije postali predragi, Gerbčevi že nekaj časa delajo s tujino. Začeli so sodelovati z Avstrijo, spogledujejo se tudi z drugimi državami.

V Pletisi ne le šivajo, ampak tudi sami kreirajo oblačila. To je delo Sonje in Tine, in ker ljudje iščejo vedno nekaj novega, kar šestkrat na leto menjajo kolekcijo, a Gerbčevi zatrjujeta, da jima idej ne bo zmanjkalo. Seveda pa morata spremljati modne trende in obiskovati sejme. »Ni si problem izmisliti nekaj novega in to sešiti, ampak je vse težje najti delovno silo. V Sloveniji bi morali razmišljati o tem, da bi zopet odprli šolo za tekstilne konfekcionarje. Sedaj ni v naši državi nobene takšne tekstilne šole več, kadra za tekstilno industrijo pa je že začelo primanjkovati,« opozori na težavo Tina, ki je prepričana, da bi morali združiti moči vsi slovenski tekstilci in zahtevati, da bi odprli vsaj kakšen oddelek srednje tekstilne šole.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista z dne 21. junij 2018.