Krški občinski svetniki so se tokrat najdlje zadržali pri osnutkih proračunov za leto 2017 in 2018. Proračunski prihodki v naslednjem letu ostajajo na ravni zadnjih dveh let, se pravi pri dobrih 34 milijonih evrih, približno toliko pa je predvidenih tudi odhodkov, kar je sicer za dobra dva milijona manj od predvidene letošnje realizacije. Najbolj, za dobre tri milijone, se bo krčenje izdatkov poznalo na področju investicij, ki se z letošnjih 14 v prihodnjem letu nižajo na 11 milijonov evrov.

Med večjimi projekti v prihodnjih dveh letih je župan Miran Stanko sicer omenil program prenove občinskih cest (milijon evrov na leto), ureditev trga na Raki, obvoznico Krško, vrtec Brestanica, OŠ Podbočje, širitev Valvasorjeve knjižnice,  urejanje objekta nekdanje Železnine na CKŽ 19, kanalizacija v KS Veliki Podlog in drugo.

Stanko je še poudaril, da bo občina tudi v prihodnjih dveh letih zniževala obseg zadolženosti. Ta je leta 2012, ob njegovi prvi izvolitvi, znašala 23 milijonov evrov, trenutno je nekje pri 16 milijonih, ob koncu naslednjega naj bi znašala 14 milijonov, leto kasneje pa 12. Bo ta temu potrebno prišteti trikrat po pol milijona evrov brezobrestnega posojila, ki jih namerava občina letos in v prihodnjih dveh letih najeti pri državi.

O porabi NOPR

Jože Žabkar (SDS) je v razpravi predlagal, da bi občinska podjetja, to je letelo predvsem na Kostak, povečala znesek dividend, ki bi se stekle v proračun, in sicer v prihodnjem letu za 50 v letu 2018 pa za 100 tisoč evrov. Predlagal je tudi najem dodatnega posojila do višine pol milijona evrov letno za pospešitev programa obnove cest.

Še bolj kočljivo temo, porabo sredstev NORP (nadomestilo za omejeno rabo prostora, ki znaša približno 8,5 milijona evrov na leto), je načel Aleš Zajc (SMC). Opozoril je, da znaten delež tega denarja, dobre tri milijone, predstavljajo sredstva, ki bi jih morali v skaldu z vladno uredbo porabiti za intervencijske ukrepe, vaje za primer nesreče, izobraževanja in podobno, v proračunu pa je našel le dve postavki, ki vsaj približno ustrezajo tej zahtevi, in sicer 170.000 evrov za gasilska društva in 380.000 za PGE Krško.

»NORP ima daljšo zgodovino, ne le omenjeno uredbo, ki je nastajala dolgo časa in je v resnici kompromis,« mu je odgovoril župan Stanko »Pred osamosvojitvijo je bil ta denar izraz konsenza politike, šele kasneje je bil zakonsko podprt. Besedilo uredbe ste korektno prebrali, a če bi se strogo držali zapisanega, potem bi morali ukiniti tudi individualna nadomestila občanom v višini enega milijona evrov letno. To bi bilo kar težko. Tri milijone evrov na leto je preveč za zagotavljanje pripravljenosti na morebitno jedrsko nesrečo, je pa dejstvo, da mi od posavskih občin, ki prav tako prejemajo to nadomestilo, v ta namen porabimo največ sredstev in če želimo upoštevati priporočila, ki smo jih dobili pri nedavnem testnem pregledu za primer nesreče, jih bomo morali še več. Smo tudi edina občina, ki sploh prikaže, kako je porabila ta denar. Poraba se kdaj res ne sklada povsem z uredbo in v resnici bi jo bilo potrebno prilagoditi, a če boste vprašali ljudi, kaj bi raje, denar ali pripravljenost na jedrsko nesrečo, bodo izbrali denar.«

Kdaj na dieto?

V nadaljevanju razprave o proračunu je Jože Olovec (SDS) opozoril, da občina kljub padanju proračunskih prihodkov v zadnjih letih ni bila sposobna zmanjšati deleža tekoče porabe, »fiksnih stroškov« kot se je izrazil, ki znašajo približno 23 milijonov letno. »Brez sredstev NORP bi bili v velikih težavah,« je opozoril.  

Župan se je s to ugotovitvijo strinjal, na vprašanje, kje Krško porabi več kot druge občine, pa je odgovoril, da v resnici na vseh področjih po malem, se pa tega se na koncu nabere kar precej. »Odebelili smo se po celem telesu. Porabniki pridobljenih pravic nočejo spustiti iz rok, a vprašati se moramo, kje rezati, da ne bo preveč bolelo. Bojim se, da se bo pipa začela zapirati in takrat bodo težave, če bomo navajeni na preveč razkošno življenje.«

S potrebo po hujšanju se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Jože Slivšek (SLS): »V minuli finančni perspektivi smo imeli za približno sto milijonov evrov investicij in da smo lahko parirali temu tempu smo najemali tudi posojila. Ni res, da se to nikjer ne pozna. Obnovili smo Rajhenburg, Mencingerjevo hišo in še kaj, se je pa najbrž pri tem res kdo tudi omastil. A čas debelih krav je mimo in treba bo malo klestiti, morda tudi pri vrtcih, ne glede na to, da bodo čez dve leti volitve.«

Zemljišče za gasilce

A na dieto v Krškem vendarle še ne bodo šli še čisto takoj. Svetniki so namreč za potrebe gasilske dejavnosti odobrili prerazporeditev sredstev za nakup nepremičnin na območju nekdanje tovarne celuloze. Občina bi Vipapu za parcele odštela 90.000 evrov, rušenje nekdanje belilnice, ki stoji na tem zemljišču, pa bo stalo nadaljnjih 110.000 evrov. Spomniti velja, da so češki lastniki Vipapa to zemljišče pred leti občini že ponujali za vsega en evro, a so, kot je na seji dejal Stanko, zaradi arogance tedanjega občinskega sveta od ponudbe na koncu odstopili.

Denar za Sonček

Svetniki so potrdili tudi predlog za finančno pomoč društvu Sonček Posavje, ki bo v prihodnjih dveh letih izvajalo program osebne asistence za invalide. Večino potrebnega denarja za zaposlitev dveh oseb je društvo pridobilo na državnem razpisu, občina pa bo do višine 10.000 evrov na leto krila stroške prehrane, prevozov, dopusta in kar je še podobnega za ti dve osebi.

Soglasje direktorici

Med kadrovskimi zadevami je občinski svet izdal tudi predhodno soglasje k imenovanju Urške Lobnikar Paunović za direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško. Lobnikar Paunovićeva knjižnico vodi od leta 2012, na razpis za direktorsko mesto pa je prišla le njena prijava.