“Ste videli, kolikšen nasad konoplje se razteza na njivi pred Šmarješkimi Toplicami? In to na robu turističnega kraja? Pa okoli sem že videl opletati neko mladež, ki je z zanimanjem ovohavala in trgala vršičke rastlin, ki so ponekod visoki že dva metra in pol,” je pred dnevi pripovedoval bralec, ki je poklical na uredništvo Dolenjskega lista.

Konoplja je še pred desetletjem dala kar nekaj dela organom pregona, prav zaradi policijske žetve nasadov konoplje na Ratežu in v Hrušici pa je morala država lastniku posevka po sklepu sodišča plačati več kot 260 tisoč evrov odškodnine.

“Pri meni nasada ne bodo poželi,” pravi Aleš Vovk iz Šmarjete, “imam namreč vsa potrebna dovoljenja, konoplja raste na moji zemlji, sicer pa se je zakonodaja od takrat, ko so policisti želi konopljo na Ratežu, spremenila.” In doda, da ne le da ima po ustavi zagotovljeno pravico do svobodnega kmetovanja, sledil je vsem zakonsko določenim zahtevam in pogojem za gojenje konoplje: “Imam dokaz o nakupu certificiranega semena, pridelovalec konoplje, ki mora biti vpisan v register pridelovalcev konoplje, mora imeti lastni predelovalni obrat oziroma pogodbo z nekom, ki ima registriran predelovalni obrat, sam imam podpisano pogodbo s predelovalcem iz Avstrije, potrebno pa je tudi dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, ki ga bodo na ministrstvu spisali takoj, ko bodo imeli čas, gre pa zgolj za izpolnitev formularja.”

KAJENJE BREZ UČINKOV

In kakšna je konoplja, ki raste pri Šmarjeških Toplicah, s to “rastlino prihodnosti”, kot jo imenujejo tudi v tujini, pa ima Vovk zasajeni še njivi pri Soteski in Dolenjskih Toplicah, letos na 17 hektarjih, prihodnje leto pa na 40?

“Gre za sorto cannabis sativa sedore, to je industrijska konoplja, ki ima THC desetkrat manjši od konoplje, ki jo uporabljajo za drogo,” razlaga 32-letni Aleš Vovk.

V konoplji je namreč snov s psihoaktivnim učinkom, ki se imenuje tetrahidrokanabinol THC. Vsebnost THC v rastlinah je različna, kar je odvisno od podvrste, sorte, spola rastline, časa žetve in organa. Konoplja, ki torej tako bujno brez škropil in gnojil raste na Aleševih njivah, ima občutno manjšo vsebnost THC-ja od tistih, ki jih uporabljajo za kajenje, čeprav natančnejši pregled bujno rastočih rastlin pokaže, da so vrhi že marsikje polomljeni.

“Aromo ima enako, učinka pa kajenje te konoplje nima, lahko bi ga primerjal s kajenjem bukovega listja,” slikovito učinek svoje konoplje opiše Vovk, ki je, kot kaže, največji pridelovalec konoplje v Sloveniji, njegova konoplja pa bo služila za pridelavo zelo zdravilnega konopljinega olja in za vlakna za izolacijo. Možnosti, ki jih ponuja ta industrijska rastlina, so neskončne, kar dosti bolj kot v Sloveniji ugotavljajo in priznavajo v Evropi in drugod po svetu.

TUDI POLICISTI ŽE HODILI OKOLI

In menda so okoli Vovkovega nasada že hodili policisti, kriminalisti, tožilec…. “Policijska uprava Novo mesto je seznanjena z nasadom konoplje na kmetijski površini, ki jo omenjate. Po zagotovilih pristojnih služb ima lastnik vsa potrebna dovoljenja in soglasja za gojenje industrijske konoplje. Pogoji za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje so opredeljeni v pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje. Omenjeni postopek vodijo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano v Novem mestu,” so odgovorili s Policijske uprave Novo mesto.

Iz odgovora gre torej sklepati, da se letos dolenjski policisti ne bodo ukvarjali z žetvijo, kot so se leta 1997 in 1998, pa čeprav je imel tedaj lastnik nasadov Anton Gazvoda konopljo posajeno z vednostjo ministrstev za kmetijstvo, zdravstvo in notranje zadeve in čeprav je dokazoval, da je konopljo posejal v industrijske namene. Sodišče je šele nekaj let po žetvi ugotovilo, da je Gazvoda izpolnjeval vse zakonske pogoje za gojenje navadne konoplje, pridelek pa je izgubil zaradi protipravnega ravnanja državnih organov oziroma protiustavne podzakonske ureditve, zato mu je prisodilo odškodnino.

Policijske žetve očitno ne bo, ne splača pa se niti eksperimentirati, ali konoplja iz Šmarjeških Toplic zadene ali ne. Ne zadene.