Krška Gen energija, ki med drugim upravlja slovensko polovico krške nuklearke, na ravni družbe ob koncu leta pričakuje okoli 15 milijonov evrov dobička, na ravni skupine pa 22 milijonov evrov - v obeh primerih dvakrat več od načrtov. Vse njene enote bodo letos proizvedle približno 3,6 teravatne ure oz. za petino več električne energije kot lani.

Direktor Gen energije Martin Novšak je na današnji novinarski konferenci, prirejeni ob prednovoletnem sprejemu ob 40-letnici postavitve temeljnega kamna za Nuklearno elektrarno Krško (Nek) in 20-letnici delovanja sklada Nek, povedal, da je leto 2014 zaznamoval izreden vodostaj, ki je vplival na najvišjo proizvodnjo električne energije v zgodovini vseh elektrarn skupine na Savi.

Tako je bilo v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) kot v Savskih elektrarnah Ljubljana. Hkrati so rekordno količino elektrike proizvedli tudi v Neku, Termoelektrarna Brestanica pa je z zanesljivostjo zagonov potrdila svojo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti sistema, je dodal Novšak.

V Gen energiji so letos posodobili strateški načrt svojega delovanja za prihodnjih pet let in s pogledom v prihodnje desetletje. Skupina Gen pa je izvedla za skoraj 150 milijonov evrov naložb. Med temi je direktor navedel tehnološke nadgradnje Neka, nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in odkup dodatnega lastniškega deleža v družbi HESS.

S kupnino v znesku 96 milijonov evrov je skupina Gen oktobra postala 51-odstotna lastnica omenjene družbe, v skupini pa nadaljujejo priprave na nove naložbe. Nadaljevali bodo z gradnjo hidroelektrarne Brežice in s pripravo na gradnjo zadnje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn, hidroelektrarne Mokrice.

Prihodnje leto nameravajo začeti zamenjavo plinskih blokov PB 1 do 3 v Termoelektrarni Brestanica, v skupini pa so pripravljeni tudi na morebitno širitev slovenskih jedrskih zmogljivosti oz. na morebitno gradnjo drugega jedrskega bloka.

V Gen energiji namreč poudarjajo, da ima Slovenija z njim priložnost izbrati trajnostno oskrbo z energijo, ki temelji na sodobnih nizkoogljičnih ter ekonomsko in okoljsko učinkovitih tehnologijah.

Novšak je še menil, da bi morala država z gradnjo drugega jedrskega bloka začeti čim prej. Glede krške nuklearke pa je ocenil, da je ta po dobrih tridesetih letih svojega delovanja glede na vse posodobitve in nadgradnje v boljšem stanju, kot je bila kot nova.

Po podatkih Neka je prve raziskave na Krškem polju, ko je to območje postalo možno mesto za nuklearko, izvedla delovna skupina Poslovnega združenja energetike Slovenije med letoma 1964 in 1969. Investitorja prve nuklearne elektrarne sta bila Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb.

Navedena naložbenika sta z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation nato avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in gradnji jedrske elektrarne moči 632 megavatov. Projektant je bilo podjetje Gilbert Associates, izvajalca del na gradbišču podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala Hidromontaža in Đuro Đaković. Temeljni kamen za Nek so položili decembra 1974, dovoljenje za redno obratovanje pa je nuklearka dobila januarja 1984.

Ob gradnji in začetku obratovanja Neka pa je vprašanje njene razgradnje ter končnega odlaganja radioaktivnih odpadkov ostalo neodgovorjeno. Ker je šlo za kompleksno vprašanje, povezano predvsem z zagotavljanjem denarja za njegovo izpolnitev, je ostalo nerešeno več kot dve desetletji. Dokončno pa so ga rešili z osamosvojitvijo države.

Osrednje poslanstvo sklada za financiranje razgradnje Nek in odlaganje njenih radioaktivnih odpadkov pa je zagotoviti učinkovito in trajno rešitev tako razgradnje nuklearke kot tudi v njej proizvedenih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.