Okusna pita, ki je kot nalašč za zimsko kosilo
Osvežite svoj zimski jedilnik s kišem - slano pito iz krhkega testa z nadevom iz jajc, mleka in slanine, ki jo lahko odlično nadgradite s špinačo, sirom ter paradižniki.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Pozimi se na naših mizah tradicionalno pogosteje znajdejo krepke, nasitne in tople jedi, ki so prilagojene hladnejšemu vremenu ter večjim energijskim potrebam telesa: različne enolončnice, kot so jota, ričet in kisla juha, pa jedi iz kislega zelja in repe, pogosto v kombinaciji s svinjino ali klobasami.
Prav tako je hladnejša polovica leta tudi čas pite, okusne jedi iz krhkega, listnatega ali vlečenega testa ter nadeva, ki je lahko sladek ali slan. Sladke pite so običajno polnjene s sadjem (najbolj znana je zagotovo jabolčna pita), dodani so lahko še skuta, orehi ali kakšna krema. Slane pite pa večinoma vključujejo nadev iz mesa, zelenjave, sira, jajc ali rib in so odlična glavna jed ali nasiten prigrizek.
Kiš – slana pita z bogato zgodovino
Za pravo klasiko med slanimi pitami velja kiš, oziroma v francoskem izvirniku 'quiche', ki se v prvih zapisih omenja že v 16. stoletju, v francoski pokrajini Lorena. Ta leži na meji z Nemčijo in je bila do sredine 18. stoletja pod nemško vladavino, zato so kiš najprej imenovali kichel oziroma kuechel (iz nemškega kuchen, kar pomeni kolač ali pecivo), šele okrog leta 1845 je dobil francosko ime – quiche.
V osnovi gre za največkrat okroglo pito iz krhkega testa z nadevom iz jajc in mleka, ki jo lahko pripravite v različnih variacijah. Izvirna različica kiša je bila preprosta kmečka jed, sestavljena iz krušnega testa in preliva iz jajc, smetane crème fraîche, popra in dimljene slanine. Pogosto so ga pripravljali v velikih količinah, za več ust, pekli pa so ga takrat, ko so pekli tudi kruh.
Za preliv so uporabili sestavine, ki so jih imeli doma na kmetiji, tekom razvoja pa so kišu ponekod začeli dodajati sir in različno zelenjavo. Tudi krušno testo je postopoma zamenjalo krhko. Tako danes poleg klasičnega kiša po lorensko (quiche lorraine) z drobnimi kockami slanine, poznamo še sorodno brezmesno različico s šampinjoni ali sirom. Medtem ko v Loreni kiš pripravljajo s crème fraîche, mu v Alzaciji (quiche alsacienne) dodajo skuto, popečeno čebulo, včasih tudi malo moke, glavna zvezda vogeškega kiša (quiche vosgienne) pa je sir.
Kako pripraviti odličen kiš?
Danes kiš pripravljajo tako iz krhkega, kot tudi vlečenega in listnatega testa, znane so tudi različice iz krompirjevega testa. Tudi pri nadevih je izbire ogromno, saj je mogoče uporabiti različne vrste sira in mesnin ter skorajda vse vrste zelenjave: por, čebulo, paradižnik, špinačo, bučke …
Med francoskimi različicami kiša sta poleg lorenskega priljubljena še kiš po florentinsko oziroma firenško, ki mu je dodana špinača, in kiš po provansalsko, v kateri glavno vlogo igra paradižnik. Ta mora biti sočen in polnega okusa, tak, ki kar prekipeva od svežine, zato je popolna izbira LUŠT – prvi slovenski paradižnik okolju prijazne pridelave!
Paradižnike LUŠT pridelujejo v Prekmurju. Ko dozorijo na rastlini, jih ročno oberejo, skrbno pregledajo in jih še isti ali pa takoj naslednji dan dostavijo trgovskim sistemom po Sloveniji. Prav zato so LUŠTni paradižniki izjemno sveži, okusni, sočni in pristno dišeči, na voljo pa so v različnih oblikah, barvah in velikostih – in to skozi vse leto.
Paradižniki LUŠT so na voljo v vseh večjih trgovskih sistemih po Sloveniji, na njihovi LUŠTni domačiji v Renkovcih ter na Osrednji ljubljanski tržnici.
Za sočen in okusen slovenski paradižnik nista ovira niti mraz in sneg
Pridelava paradižnika v zimskih mesecih je resda precejšen izziv, ki ga Luštni družini več kot uspešno pomaga premagovati okolju prijazen sistem za zimsko vzgojo. Cvetove rastlin oprašujejo čmrlji, ki so hkrati tudi živi dokaz, da pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstvo rastlin bred boleznimi.
Rezultat je LUŠTna zimska družina paradižnikov, ki so kot nalašč tako za samostojno uživanje, kot za dodajanje barve in svežine klasičnim zimskim jedem. Le kdo se lahko upre slastnemu Malemu grozdastemu paradižniku LUŠT, ki je kot nalašč za slastne solate, pa Slivovemu paradižniku LUŠT, ki se odlično obnese v kombinaciji s feta sirom, in Datljevemu paradižniku LUŠT, ki navdušuje s svojo sladkobo in sočnostjo, zato je odličen za prigrizke, solate, omake ali pa kar tako.
Tudi v zimskem času se lahko posladkate z najmanjšimi, najslajšimi in najbolj dišečimi Češnjevimi paradižniki LUŠT, ki se odlično obnesejo z mocarelo, prava posebnost zimske družine pa je LUŠTek – mešanica črnih, rumenih in rdečih češnjevih paradižnikov, ki jih obožujejo tako otroci, kot odrasli.
Kako izbrati popoln paradižnik za kiš?
Paradižniki LUŠT niso le okusni, ampak tudi del zgodbe, ki jo pišejo slovenski pridelovalci. Vsak LUŠTov paradižnik ima svojo sledljivost, saj točno vemo, kdaj in kje je dozorel.
Tudi zato lahko za pripravo kiša uporabite praktično vse vrste zimskih paradižnikov LUŠT, saj sta glavna pogoja za izjemno slano pito dišeča svežina in bogat okus paradižnika, ki sta pri LUŠTu pravilo, ne izjema. Ker raste v osrčju Prekmurja, je paradižnik LUŠT svež in optimalno dozorel ter zato popoln nadev za kiš, ki bo očaral še tako zahtevne gurmane.
Vsebino omogoča LUŠT.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
