Čas je, da delo spet postane vrednota, ne prekletstvo!
Večina ljudi danes dela pod pritiskom in brez smisla. Predsednica sindikata Mladi Plus Mojca Žerak kliče k spremembam. Čas je, da obrnemo piramido na glavo.

Če ste nezadovoljni s svojim delom, če ste zgarani in kljub temu podplačani glede na splošno draginjo, če ste tesnobni zaradi jutrišnjega dne in nasploh ne vidite smisla v tem, kar počnete – še zdaleč niste edini. Pravzaprav podobno čuti večina ljudi, ki se mora za preživetje udinjati peščici izbrancev na vrhu piramide. Rešitev? Z združenimi močmi obrniti piramido na glavo, nam vsem ob prvem maju polaga na srce predsednica sindikata Mladi Plus Mojca Žerak.
Ali poznate kogarkoli, ki je v tem ekonomskem sistemu zdrav, spočit, miren, skratka srečen in izpolnjen?
Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: ne. Gotovo lahko večina ljudi obkljuka katerega od teh kriterije, vseh pa ne more nihče. Poznam pa dosti takšnih, ki so kvečjemu ne preveč utrujeni, so pa zato na drugi strani podplačani in posledično nezadovoljni sami s seboj. Zelo redki opravljajo delo, ki jih zares veseli in jim pomeni več kot zgolj sredstvo za preživetje. Pri mladih pa opažam, da sta še posebej izraženi težavi nestabilnost na trgu dela in prekarnost; marsikdo ne ve, ali bo čez pol leta ali pa že naslednji mesec sploh še imel delo – in kakšno. Zato bi rekla, da v okviru obstoječega sistema velika večina ljudi doživlja takšno ali drugačno stisko.

Zakaj pa nas potem prislovičnih 99 odstotkov še vztraja na svojih mestih v družbi?
V največji meri je to zasluga prevladujoče neoliberalne ideologije, ki je ljudi prepričala, da mora vsakdo poskrbeti izključno zase. Ker da smo drug drugemu tekmeci, ne pa sodelavci, kolegi, tovariši, prijatelji. In tako se je solidarnost umaknila nezaupanju in tekmovalnosti. Obenem pa se je ljudem težko postaviti zase, če živijo v tako negotovih razmerah. Ker vedo, da bodo v tem primeru zelo verjetno ostali brez dela. Proti preživetvenemu nagonu ne more iti nihče izmed nas. Poleg tega imamo v Sloveniji to srečo, da nas ima večina vsaj še nekakšne socialne mreže iz družinskih krogov, ki nas držijo nad gladino, tudi kadar se vse podre.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 29. april 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se