Filmarjem, piscem in medijem, ko pride do konca življenja na našem planetu, dela zlepa ne zmanjka. Sedaj so svoje pristavili še znanstveniki z oxfordske univerze z dvanajstimi verjetnimi različicami apokalipse. Snov raziskave torej ni nikakršna novost. Vendar pa je zaradi skorajda stalne prisotnosti v popularni kulturi konec sveta deležen le majhnega političnega in akademskega zanimanja, posledično pa je, kot pravijo raziskovalci, resna debata toliko težja.

Plezalec Gregor Kresal (znani priimek ni naključje!) se je po večletnih brezupnih poskusih, da bi po uspešnem filmu Sfinga posnel še kakšnega, potrditev odpravil iskati v Ameriko. Po osnovni izobrazbi arhitekt trenutno opravlja magistrski študij filma pod vodstvom legendarnega režiserja Davida Lyncha, čez lužo pa sta se z njim odpravila tudi njegova žena in najtesnejša sodelavka Katka ter njun ljubki sin Luka.

Umetna inteligenca resda ima neznanski potencial, vendar pa bi lahko brez pravega nadzora naši družbi predstavljala resno grožnjo.

Astronomi so pred dnevi oznanili, da so s pomočjo vesoljskega teleskopa Kepler odkrili osem novih naseljivih planetov – teh je sedaj skupno bilo odkritih že tisoč. Po besedah enega od najboljših Nasinih lovcev na planete, dr. Johna Matherja, bomo v naslednjih petnajstih letih zagotovo našli Zemlji podoben planet.

Izvršni direktor Googla Larry Page je večkrat dejal, da bodo v bodoče, večino dela, ki ga danes opravijo ljudje opravili roboti. Sami naj bi sprejemali odločitve, tudi za tiste zadeve, za katere niso programirani. Takšna tehnologija in umetna inteligenca bi lahko ljudem prinesla številne koristi, lahko pa bi pripeljala tudi do uničenja človeštva.

Britanski fizik Stephen Hawking bije plat zvona, saj svari, da bi lahko razvoj umetne inteligence vodil v konec človeštva. Meni, da bi se tovrstna tehnologija lahko hitro razvila in prehitela človeštvo.

Organizacija euRobotics je formalna skupna organizacija robotske EU industrije in EU akademske robotske sfere. PPP SPARC (Public Private Partnership) kot glavna aktivnost euRobotics je eden od redkih EU partnerstev v H2020, sploh pa edini PPP predlagan s strani EC.

Spletni velikan Google se je odločil investirati v razvoj umetne inteligence in bo skupaj z dvema britanskima novima tehnološkima podjetjema, za katerima stojijo profesorji univerze Oxford, skušal narediti naprave, ki mislijo in prepoznavajo stvari tako kot človek z vidom ali sluhom. Finančne podrobnosti niso znane.

V zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi se tako celovito prikradlo v življenje slehernega uporabnika. Google je vseprisoten, tako priljubljen pa je zaradi istih razlogov, zaradi katerih ga tudi največkrat kritiziramo. Ker vohlja za vedenjem uporabnika na spletu, mu lahko nudi udobje in kombinacijo storitev, večinoma brezplačno, ki zadovoljijo skoraj vsako njegovo potrebo. To ima ceno. Manj zasebnosti. Nobeno podjetje, storitev, izdelek pa ni večen. Je že prišel čas, da se obrnemo stran od Googla in uporabimo alternative.

Razvoj mislečih računalnikov je neizogiben, področje umetne inteligence pa za povprečnega državljana skoraj nedoumljivo. A strokovnjaki, kot sta znameniti fizik Stephen Hawkin in tehnični genij Elon Musk, celo že opozarjajo, da bi lahko vzpon robotov resno ogrozil človeštvo. Največji dosežek v zgodovini človeštva bi tako lahko bil tudi naš konec. Bodo misleči računalniki nadvladali človeka? Bomo izumrli? Se lahko umetni um razvija sam od sebe in uide človekovemu nadzoru?

Turingov test, ki ga je zasnoval angleški matematik Alan Turing, je metoda, kako preveriti računalniško inteligenco. Računalnik bi tako lahko veljal za inteligentnega, če bi v petminutnih pogovorih 30 odstotkov svojih »zasliševalcev« prepričal, da imajo opravka s človekom iz mesa in krvi.

Legendarna računalniška igra Tetris danes praznuje 30. rojstni dan. Eno najbolj priljubljenih iger vseh časov je na današnji dan leta 1984 v Moskvi objavil programer Sovjetske akademije za znanost Aleksej Pažitnov.

Robot Pepper naj bi bil sposoben prepoznavati človeška čustva in odigrati različne vloge. Prodajati jih bodo začeli prihodnje leto, njihova cena pa bo okoli 1400 evrov.

V nemškem Hannovru se bo danes uradno začela letošnja izvedba največjega informacijsko tehnološkega sejma na svetu. Ta bo do 14. marca obiskovalcem postregel z okoli 3400 razstavljavci iz okrog 70 držav, med katerimi bo več kot 300 startup podjetij.

Odlična igralka Scarlett Johansson bo prejela ena najprestižnejših filmskih nagrad, filmsko nagrado Cezar, ki jim rečejo tudi francoski oscarji.

Podelitve francoskih filmskih nagrad cezar se bosta v petek udeležila tudi režiser Quentin Tarantino in igralka Scarlett Johansson, ki bo prejela častnega cezarja za dosedanjo kariero, v kateri je posnela 35 filmov.

Ameriški spletni velikan Google je napovedal nakup britanskega startup podjetja Deepmind, ki se ukvarja z razvojem algoritmov za umetno inteligenco. Cene nakupa pri Googlu niso razkrili, neuradno pa naj bi se gibala med 400 in 500 milijoni ameriških dolarjev.

Britanski matematik in kriptograf Alan Turing, oče modernega računalništva in umetne inteligence, je 59 let po smrti dočakal pomilostitev. Zaradi spolne usmeritve je bil leta 1952 obtožen nečednega vedenja ter kaznovan s kemično kastracijo oz. vbrizgavanjem ženskih hormonov. Dve leti kasneje je storil samomor.

Prvi robotski astronavt na svetu se je danes pogovarjal z japonskim poveljnikom Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Prvi tovrstni pogovor je potekal v prazničnem vzdušju, saj je robot Kirobo povedal, kakšno darilo si želi od Božička, poroča francoska tiskovna agencija AFP.