© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Iskanje

Kategorija
  • Vse kategorije
Regija
  • Vse regije
od
do
k zar goveji burgerji.jpg

Diši po mesu na žaru!

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste se sprehajali in nenadoma zaznali vonj po žaru z vrta nekje v bližini? Vonj, ki je bil mamljiv, poln in celovit, takšen, da si telo in duša zaželita – tako pač pride – kos mesa. Takrat bi najraje pozvonili pri vratih, kjer na vrtu pečejo meso na žaru, in se predstavili kot daljni sorodniki.

7. 5. 2018, 11.01
losos

Stopite 4 kilograme v zgolj enem tednu

Zdrave maščobe v pravih količinah, nadzorovane količine beljakovin in za ščep zdravih ogljikovih hidratov – vse to pomaga nadzorovati raven leptina, hormona vitkosti. In prav to se zgodi, če jeste ribe. Hujšanje je tako učinkovito, da lahko izgubite do štiri kilograme v tednu dni!

2. 5. 2018, 17.30
maska za obraz, kumare

Sijoče v tople dni - božanska nega od glave do pet

V dneh, ki so pred nami, si le vzemite kak trenutek več zase ter se razvajajte in negujte. Preden se pomlad prevesi v poletje, nahranite svojo kožo, in to od glave do pet. Pri tem vam ni treba poseči po kemiji – sestavine za blagodejno nego se skrivajo v vaši shrambi.

29. 4. 2018, 10.00
barva_hrane

Hrana brez holesterola ima majhen vpliv na naš holeterol

Ljubljana (STA) – Povišanega holesterola se že desetletja bojimo zaradi tveganja za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo hrani, bogati s holesterolom, kot so denimo jajca in meso. A kot opozarja znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić, lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi.   S hrano na sploh lahko v 30 odstotkih vplivamo na to, kakšno raven holesterola bomo imeli v telesu, je v pogovoru za STA pojasnil Cigić s katedre za biokemijo in kemijo živil oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. A le v manjšem deležu na to vpliva, koliko holesterola bomo zaužili. Bolj kot hrana, bogata s holesterolom, na raven holesterola v krvi vpliva uživanje nasičenih maščobnih kislin ali trans maščobnih kislin ter kako kalorične obroke imamo. Vse to povišuje raven holesterola v telesu. Obstajajo pa tudi živila oz. molekule, ki to raven znižujejo, saj znižajo absorpcijo holesterola. Gre zlasti za vlaknine, ki jih najdemo v zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju ter za rastlinske sterole, s katerimi so obogatene nekatere margarine. Ob tem je opozoril, da holesterol proizvaja tudi naše telo. V telesu imamo namreč okoli 100 gramov holesterola. V zahodnem svetu ga povprečno 400 miligramov na dan vnesemo s hrano, okoli 800 miligramov pa ga vsak dan proizvedejo naša jetra. In kot je poudaril Cigić, naše telo regulira proizvodnjo holesterola s t. i. povratno zanko. “Če zaužijemo dovolj holesterola, to vpliva na zmanjšanje sinteze endogenega holesterola. Velja pa tudi obratno, zaradi česar s samim vnosom holesterola ne moremo tako vplivati na delež holesterola v telesu,” je pojasnil. Na koncentracijo holesterola v krvi tako vplivajo številni dejavniki, tudi genska predispozicija posameznika. Raven holesterola je namreč odvisna tudi od LDL receptorjev na površini celic, na katere se vežejo delci, s katerimi se holesterol prenaša po krvi. “Posamezniki se razlikujemo, koliko teh receptorjev imamo, posledično je odvisna tudi koncentracija holesterola v krvi in biosinteza holesterola v celicah,” je dodal. Za uravnavanje previsokih ravni holesterola v krvi Cigić svetuje uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje tako zelenjavo kot tudi mesna živila, manj nasičenih maščob, predvsem pa je pomembna energijska vrednost obrokov. Smiselno je jesti živila z večjim deležem vlaknin, ki vežejo nase holesterol in žolčne kisline ter ga pomagajo “izplaviti” iz organizma. Zmotno je tudi prepričanje, da je holesterol naš sovražnik oz. molekula, ki ga naše telo sploh ne potrebuje in je zanj le škodljiv. Kot je poudaril Cigić, je holesterol molekula, ki jo nujno potrebujemo za normalno delovanje organizma. Je namreč ključna sestavina bioloških membran – to je tanek sloj, ki obdaja celico in omogoča normalno funkcioniranje tega sistema. Po drugi strani holesterol pripomore k nastanku nekaterih hormonov, kot so spolni hormoni (testosteron in estrogen) ter hormonov nadledvične žleze. Ključen je tudi za nastanek vitamina D v telesu, ob izpostavljanju soncu namreč ta vitamin kemijsko nastane iz holesterola, ter za proizvodnjo žolčnih kislin. “To je zelo pomembna molekula. Če ne bi bila pomembna, je naše telo ne bi samo proizvajalo,” je dejal za STA. In zakaj je glede na vsa ta dejstva takšen strah pred hrano, bogato s holesterolom? Cigić meni, da je to posledica znanstvenih ugotovitev, da je holesterol v velikem deležu prisoten v oblogah, ki se z leti nabirajo na stenah arterij, in da je povečana koncentracija holesterola v krvi dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Posledično so sprva sklepali, da bi z manjšim prehranskim vnosom maščob in holesterola lahko zmanjšali pojavnost teh bolezni. To je bilo sugerirano tudi prehrambeni industriji. V ZDA je bila npr. priljubljena hrana brez maščob, namesto katerih so dodajali sladkor, kar se je izkazalo za eno veliko zmoto, je dejal. Je pa dejstvo, da če jeste veliko holesterola, pomeni, da jeste kalorično bogato hrano, ta pa vodi v debelost. “Zadeve so povezane in zelo težko je izluščiti samo en dejavnik,” je dodal. Pripravila Anja Gorenc

28. 4. 2018, 22.12
dolenjska-B-rez_1115x560_acf_cropped

Dolenjska

Dolenjska: gričevnata dežela cvička, zidanic, prijaznih in veselih ljudi, ki čez vse ljubijo svojo »nacionalno« pijačo! Stereotip, ki sicer drži, a mu še veliko manjka. Je tudi dežela kulinaričnih užitkov, dobrih tradicionalnih in tudi vrhunskih gostiln, dežela pridnih in uspešnih ljudi, neokrnjene narave in dežela raznovrstnih vin … Vendar tega ne ve vsak, čeprav bi si Dolenjci to zaslužili.

24. 4. 2018
dieta vodilna.jpg

Danska dieta s prgiščem živil

Dieta, ki za svojo uspešnost ne potrebuje ničesar, kar je zunaj nas samih, prihaja iz Danske. Izkušnja njene avtorice Suzy Wengel, ki je na ta način shujšala kar 40 kg, dokazuje, da je vse dobesedno v naših lastnih rokah. V skoraj pozabljeni besedi in tudi skoraj pozabljeni količini – v prgišču.

17. 4. 2018, 13.01

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.