AdobeStock

Zdravljenje je proces, ki se dogaja v naših najglobljih delih, tam, kjer se srečamo s svojo ranljivostjo, strahovi in hrepenenji.

Ne pride čez noč, ne zgodi se v enem trenutku. Zdravljenje pomeni vračanje k sebi, k svoji resnici, k občutku doma v lastnem telesu in srcu.
Morda ste dolga leta nosili breme pričakovanj svojih ali tujih. Morda ste se prilagajali, da bi vas svet sprejel, in se ob tem oddaljili od sebe. Lahko ste skrivali svoje rane, prepričani, da morate biti močni. In potem pride trenutek, ko vse to postane pretežko; ko začutite, da ne morete več živeti na pol, da nekaj v vas hrepeni po spremembi.
Zdravljenje pomeni upati si pogledati vase brez obsojanja. Dovoliti si čutiti tudi tisto, kar boli. Biti iskreni s sabo in se vprašati: Ali to, kar živim, res odraža mene?
Ne pomeni, da bo vse postalo popolno in lahkotno. Včasih se mora nekaj zamajati, da se lahko postavi na novo. Spremembe so pogosto strašljive, a prav skozi njih rastemo.
In potem, počasi, ko odlagate vse, kar niste, začnete odkrivati, kdo v resnici ste.
Tam, v tistem odkrivanju, se začne pravo zdravljenje.

MOJE ZDRAVLJENJE IN OPERACIJA

Zdravljenje ni le čustveni ali duhovni proces, je tudi telesni. In včasih nas življenje pripelje do preizkušenj, ki jih ne moremo več odlagati.

Dolgo sem odlašala z odločitvijo o operaciji vratne hrbtenice. Razmišljala sem, ali jo zares potrebujem, ali bi lahko bolečino premagala drugače. A globoko v sebi sem vedela, da bo poseg potreben.
Bala sem se. Kaj če ne bo šlo po načrtih? Kaj če po tem ne bom več enaka kot prej? Kaj če bom izgubila del sebe, ki sem ga imela za samoumevnega?
Ko sem čakala na operacijo, je moje telo čutilo vsak odtenek strahu. Prsti so bili mrzli, dihanje plitvo, srce mi je razbijalo v prsih. Zdelo se mi je, kot da telo ve, da se pripravlja na nekaj neizogibnega, nekaj, kar bo spremenilo moje življenje.
A potem sem se spomnila nečesa, kar vedno povem drugim: Zdravljenje ni beg, temveč srečanje s sabo.
Globoko sem vdihnila in v tistem trenutku predala strah. V sebi sem začutila tiho sporočilo, intuicijo, nekaj večjega od mene, ki mi je nežno šepetalo: Zaupaj. Ta pot te vodi tja, kamor moraš iti.

KAKO SPREJETI TELO MED ZDRAVLJENJEM

Zdravljenje ni le fizično okrevanje. Je tudi proces sprejemanja telesa v novi obliki.

Prvi trenutek po operaciji je bil poln mešanih občutkov. Ko sem se prebudila, je bila bolečina tam kot sporočilo telesa, da je šlo skozi nekaj velikega. A hkrati je bilo prisotno olajšanje. Preživela sem. Še vedno sem tu.
Nisem bila več ista. Moje telo je bilo drugačno. Premiki so bili počasnejši, vsak gib je bil premišljen in je zahteval trud. V tistih trenutkih sem se soočila s seboj s svojimi pričakovanji, s tem, kako sem prej jemala zdravje in moč kot nekaj samoumevnega.
Sprejeti telo, ko ni takšno, kot smo vajeni, je ena najtežjih lekcij. A prav v tem sprejemanju se skriva zdravljenje.
In prav ta izkušnja je še poglobila moje delo, moje razumevanje tega, kako globoko lahko gre proces zdravljenja. Kako pomembno je, da imamo ob sebi nekoga, ki nas vodi skozi lastne dvome, ki nas spomni, da nismo sami.

SVETLOBA V TEMI IN POMOČ DRUGIM

Zdaj, ko gledam nazaj, vem, da sem morala skozi to izkušnjo. Ne le zaradi sebe, ampak zato, da lahko še globlje razumem tiste, ki se soočajo z bolečino, strahom, izgubo in spremembo.
Ko vodim ljudi skozi zdravljenje, naj bo to duhovno, čustveno ali telesno, jih spodbujam, da zaupajo sebi. Da ne bežijo pred svojim notranjim glasom. Da ne zapirajo oči pred tistim, kar jih kliče.
Vsakdo ima svojo pot. Vsakdo ima svoj ritem. Moje delo ni, da »spreminjam« ljudi, moje poslanstvo je, da jih vodim do tistega dela v njih, ki že pozna odgovore. Da jim pomagam videti lastno moč, lastni prostor miru in zdravljenja.
Morda se trenutno sprašujete, kako naprej. Kako zaupati poti, ki je pred vami.
Naj vam povem to: potrebno je le eno, dovoliti si prvi korak.

ZDRAVLJENJE NI IZGUBA
Morda ste trenutno na točki, ko čutite, da nekaj ni v ravnovesju. Morda se borite z bolečino, fizično ali čustveno.
A ne glede na to, kje ste na tej poti, vedite, da niste sami. Zdravljenje ni vedno lahkotno, a je vredno.
Ker na tej poti ne izgubljate, temveč se vračate k sebi.
In če potrebujete nekoga, ki vas bo nežno vodil skozi ta proces, ki vas bo opomnil, da niste sami, sem tukaj. Skupaj lahko najdemo pot do vašega notranjega miru. 

Osebni arhiv