Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Skrinja domačih viž: Ansambel Braneta Klavžarja


Majda Goznik
5. 10. 2022, 21.59
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Ko se je Brane Klavžar s prijatelji začel ukvarjati z narodno-zabavno glasbo, še ni bilo toliko ansamblov narodno-zabavne glasbe, kot jih je danes. Željni pa so bili vsega, kar so slišali po radiu.

Arhiv Štajerskega Tednika

„Bila je to notranja duša, drug način življenja, ta glasba nas je takrat dobesedno božala, želeli smo jo, imeli smo jo v sebi. Tisti pa, ki smo imeli možnosti, smo v narodno-zabavni glasbi tudi ostali tako zelo dolgo, do današnjih dni,“ pove Brane Klavžar, priznani harmonikar, glasbenik, avtor številnih narodno-zabavnih skladb, pevec in vodja Ansambla Braneta Klavžarja, ki še vedno občasno nastopa. Nazadnje smo mu zaploskali tudi na prireditvi, na kateri je Orfejčkova parada praznovala svojih 30 let.

Glasbo je imel Brane Klavžar takorekoč položeno v zibko. Že njegov oče je bil ljudski godec, doma so bile harmonike. Glasbo je spremljal od zgodnje mladosti, sicer ne tako, kot bi želel oče, da bi že kot majhen otrok igral harmoniko. Kupil mu je majhno harmoniko, morda ga je tudi preveč silil v to, da bi začel igrati že tako zgodaj. Tako pa je harmoniko začel igrati šele pri petnajstih letih. „Igral sem, ko sem bil sam doma, ko ni bilo očeta, ko sem videl harmoniko počivati na stari kredenci. Spominjam se, da je oče nekoč učil nekoga igrati Na planincah, jaz pa sem se moral učiti v sosednji sobi. Sam pri sebi sem začel razmišljati o tem, ali je v resnici igranje na harmoniko tako težko, da sta se eno samo skladbo morala učiti igrati kar teden dni. Neko popoldne, ko očeta ni bilo, veliko je bil zdoma, ker je bil zidar, sem enostavno vzel harmoniko v roke in začel igrati. Na planincah je bila prva pesem, ki sem jo zaigral po posluhu po desetih ali petnajstih minutah. Potem pa sem vedno dodajal nekaj novega, po dveh letih sem že zelo dobro igral, česar nista vedela niti mama niti oče. Kmalu tega nisem mogel več skrivati, tudi pred sosedi ne, čeprav so bila okna vedno zaprta, ko sem igral. Lahko bi rekel, da pa je bila usoda, splet različnih okoliščin tista, ki je posegla vmes, me dobesedno pripeljala na oder. To je edina resnica. Postal sem muzikant, čeprav to ni bila nikoli moja intimna želja, niti značajsko nisem primerna oseba, da bi pokal vice, saj sem bolj zadržan človek. Vendar mi ni žal, da sem postal glasbenik,“ se Brane Klavžar spominja svojih glasbenih začetkov pred več kot 40 leti.

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.