Od počitniških peripetij do celovečerca

Tina Strmčnik

3. 2. 2024, 04.00

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Da ima vsak človek kakšno svojo pot, ki si jo zapomni za vse življenje, je prepričan scenarist in režiser filma Gepack Žiga Kukovič. V zgodbo je vnesel cesto, očetov avto, štiri prijatelje in slepega potnika ter poskrbel za ravnotežje med zabavnimi in napetimi prizori. Film, ki so si ga med drugim že lahko ogledali gledalci v Ljubljani, Celju in Šentjurju, je gverilski projekt, ki ga je Šentjurčan ob popolni svobodi ustvarjanja posnel z ekipo mladih in zagnanih umetnikov.

Ko se je Kukovič v srednji šoli z Robertom Kladnikom (slednji ima v filmu eno od glavnih vlog) in s še dvema prijateljema prvič odpravil na morje, je šlo narobe vse, kar je bilo možno. »Na pot smo se odpravili s starodobnim mercedesom, ki se je pokvaril. Z nadomestnim avtomobilom smo se zaleteli v eno od stavb na mejnem prehodu. Kolegu je potekla osebna izkaznica. Hrvaški policist je odredil strog pregled, kjer smo se morali sleči do nagega. Pretresi so se kar vrstili, a naposled smo prišli varno do cilja,« se spominja. Veliko dogodivščin z opisanega potovanja k našim južnim sosedom je zajel v scenarij, ob čemer je dodal še nekaj izmišljenih vsebin, da bi ustvaril filmsko čarovnijo.

Javšnik ga je vzel pod okrilje

Čeprav se je zgodba ponujala kar sama, pisanje scenarija ni bilo preprosto. Po treh letih poskušanja je ugotovil, da temu zalogaju ni kos. Nato je zagrizel v učenje. Pod svoje okrilje ga je vzel Matjaž Javšnik, prebral vseh 20 slabih poskusov in dal avtorju ravno pravo mero nasvetov. Kukovič je hvaležen, da njegov mentor ničesar ni naredil namesto njega. Omogočil mu je, da je lahko sam raziskoval in se razvijal. Svetoval mu je, katero literaturo naj vzame v roke. Ogromno znanja je med drugim črpal iz objav na spletu.

Pri spogledovanju z režijo celovečernega filma so mu prišle prav izkušnje, ki jih je nabral ob ustvarjanju dveh kratkih filmov, a tudi tiste, ki jih je nabral kot ustvarjalec vsebin za družbena omrežja. »V zadnjem času sem si tudi pri snovanju vsebin za omrežja vedno bolj želel biti za kamero in čim manj pred njo. Tudi svojim prijateljem sem pomagal iskati zanimive kadre, dajal sem jim usmeritve, kako naj kaj zaigrajo. Vedno bolje se počutim za kamero in pri pisanju scenarijev. Počutim se, kot bi prispel domov.«

Foto: arhiv ustvarjalcev filma in Andraž Purg

»Ljudje velikokrat rečejo, da je njihovo življenje kot film. Verjamem, da lahko zgodbo slehernika prenesemo na filmsko platno. Ne potrebujemo vedno svetovne vojne, dramatičnih dogodkov. Pomembnejša so pristna človeška čustva. Izziv je, kako zanimive anekdote splesti v celoto in napisati dober scenarij.«

Preberite še ...