Novomeški glasbenik Tomaž Zorko - Zore si je praznovanje svojega šestdesetega rojstnega dne zamislil na svoj način, s trilogijo - napisal je roman ter izdal pesniško zbirko in ploščo.

Lepo in toplo nam je tukaj je skladba neke novomeške skupine, v kateri je nekoč muziciral Tomaž Zorko - Zore. Bilo je sredi osemdesetih let, natančneje med zimskimi počitnicami leta 1984, ko je v novomeškem Narodnem domu, iz katerega se je le nekaj let pred tem izselil Dom JLA, v prostoru za vaje nastal nov, za tiste čase nekoliko nenavaden bend, Goga band. Z glasbeniki, s katerimi je sodeloval tudi že pri nekaterih drugih skupinah, med drugim tudi Drevored in Bacili, ga je sestavil Tomaž Zorko - Zore. Igrali so nekoliko zahtevnejšo glasbo s primesmi funka, jazz rocka, skaja in folka, se dobro zabavali, nekajkrat nastopili in za seboj pustili le na stereokasetofon posneti skladbi Konjeniki in Gozdar.

Stvar je šla počasi v pozabo, a v Zoretu je žerjavica Goga banda tlela vse do danes, ko je luč sveta zagledala plošča, ki jo je, kot sam pravi, s soustvarjalci posnel in jo te dni daje na svetlo ob svoji šestdesetletnici. Na plošči sta tudi dve skladbi, reggae Prijatelj in nekoliko bolj klasično rockovska Lepo in toplo nam je tukaj, ki je dala plošči tudi naslov.

Ploščo Lepo in toplo nam je tukaj bo Zore predstavil danes, ko bo v FNM-klubu Športnega centra Košenice pravzaprav praznoval svoj 61. rojstni dan. Pred letom si namreč take proslave zaradi epidemioloških ukrepov ni mogel niti zamisliti. Za proslavo je zbral ob sebi kopico glasbenikov, s katerimi je sodeloval vse od gimnazijskih let, ko se je začel ukvarjati z glasbo, pa do danes, ko s trilogijo, kot temu pravi sam, dela obračun s skoraj pol stoletja dolgim ustvarjalno bogatim obdobjem. Poleg omenjene plošče Lepo in toplo nam je je v trilogijo uvrstil pesniško zbirko Z roba panonskega morja, v kateri je nanizal poezijo, ki je v vseh teh letih nastajala vzporedno s pisanjem besedil za skladbe, in roman Gusarjenje po dnu Panonskega morja, ki ga v prvi osebi pripoveduje njegov pes Gusar, s katerim sta živela v njegovem domovanju na Gorenjem Mokrem Polju. Tam se je dogajalo marsikaj – veliko glasbe, zabave, ljubezni in še marsičesa. In pes vse to vidi s svojimi očmi in svojo pametjo. Vse to bo Zore predstavil danes na Košenicah, predvsem skozi svojo glasbo, ki jo bo predstavil s svojimi prijatelji, soustvarjalci njegove skoraj polstoletne glasbene zgodbe in plošče Lepo in toplo nam je tukaj. Na plošči in na odru se bodo z Zoretom zvrstili: Dušan Obradinović - Obra, Miha Recelj, Emil Jurečič, Primož Špelko, Domen Bohte, Urban Malovič, Tomaž Zorko, Marko Turk - Tučo, Mitja Turk - Mičo, Gregor Turk - Getz, Lado Jakša, Joseph Wheba, Otmar Zajc, Jure Košir, Anina Trobec, Lučka, Leyre Legarda Ventura, Martina Mravinec, Miha Nemanič, Sergej Škofljanec in Doris Bubnjič. Z nekaterimi izmed teh je sodeloval že povsem na začetku svoje glasbene poti, nekateri so se mu pridružili pred kratkim.

Za Zoretovo glasbeno pot je pravzaprav kriva vroča materina želja, da bi se fant, ki je v otroških letih med drugim igral tudi tenis, skakal v višino, tekel na srednje proge in igral v šolski gledališki skupini, naučil igrati tudi na kakšen inštrument. Prva je bila na seznamu harmonika, a je Tomažek iz glasbene šole, kamor ga je vpisala mama, pobegnil in vajo ponovil, ko ga je pozneje vpisala še na klavir. Njen zadnji poskus je bil uk kitare pri znanem novomeškem kitaristu Andreju Blažonu, med drugim članu zasedbe Rudolfovo. Poskus je uspel in po enem letu mu je Blažon dejal, da ga nima kaj več naučiti, mu prodal Ibanezovo kopijo modela Les Paul in ga prepustil toku zgodovine novomeške glasbe.

Ob bobnarju skupine Dan D in pred tem številnih novomeških zasedb Dušanu Obradinoviću je Tomaž Zorko najbrž edini novomeški glasbenik, ki je neprekinjeno ustvarjalno dejaven vse od konca sedemdesetih let pa do danes. Začelo se je s skupino Zarja, ki je imela svoj edini nastop na vrtu hotela Kandija med počitnicami po končanem osmem razredu leta 1976. V njej pa so poleg Zoreta muzicirali Tomaž Maras - Mot, Robert Rodič in Gajo Makovec, ki ga je za bobni takoj po tem nastopu zamenjal Miran Kotnik in skupina se je preimenovala v Sence, ta pa po treh letih ob pridružitvi Dušana Prosinečkega v Drevored. Seznam skupin, v katerih je svojo ustvarjalno energijo vse do danes združeval Tomaž Zorko - Zore, je dolg in ob naštevanju se lahko katera tudi izgubi. Drevoredu so sledili Goga band, Bacili, Lost Californians, God Damned blues band, D in Ž kovači ter Soddiha, zadnja leta pa Zore uživa v muziciranju v skupini Generator, s katero je lani in predlani nastopil tudi na znamenitem ljubljanskem jazz festivalu. Del članov Generatorja bo z njim na odru tudi danes ob 20. uri na Košenicah.