Virus meningitisa se širi povsem enako kot virusi prehlada, kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem oziroma dotikanjem okuženih površin, najraje pa ima vlažne in tople prostore na bazenih, zato je tudi zaščita enaka: dosledno umivanje rok in izogibanje prepolnim prostorom.
Kaj ga povzroča
Virusni, najmanj nevarni meningitis povzročajo številni virusi. Najpogostejši so enterovirusi, ki povzročajo pri odpornejših ljudeh le vnetje žrela ali drisko, redkeje pa so vzrok virusi, ki povzročajo mumps. Zanimivo je, da se virusni meningitis zelo rad širi poleti oziroma na začetku jeseni, bakterijski pa pozimi, kar lahko povzroči na šolah prave epidemije.
Zanimivo je, da se virusni meningitis zelo rad širi poleti oziroma na začetku jeseni, bakterijski pa pozimi.
Bakterijski meningitis pa je najpogosteje posledica vnetja z meningokokom, natančneje s sevom B, ki pri večini ljudi počiva na zadnji steni žrela, vendar ne izbruhne z boleznijo, če smo sicer trdnega zdravja.
Redkeje je bolezen posledica okužbe, ki se je razvila drugje v telesu. Bakterija, ki povzroča tuberkulozo, se lahko na primer iz pljuč razširi na možganske ovojnice.
Je to že vnetje možganskih ovojnic?
Meningitis izbruhne nenadoma, kot gripa, in tudi simptomi so precej podobni: povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah, glavobol oziroma bolečine vzdolž vratu, občutljivost za svetlobo, slabost in bruhanje.
Na virusni meningitis nas telo opozori šele po nekaj dneh, bakterijski pa nas položi v posteljo v nekaj urah. Pri meningokoknem meningitisu se pojavi škrlatno rdeč izpuščaj velikosti od bucikine glave do večjih lis, ki ne izgine niti, če nanj pritisnemo.
Če pri meningitisu ne ukrepamo takoj, se lahko kot posledica bakterijskega meningitisa razvijejo epileptični napadi, zaspanost in koma. V nekaterih primerih se v možganih naredi ognojek, ki pritiska na okoliška tkiva in zoper katerega antibiotiki niso vedno učinkoviti, temveč je potrebno kirurško odstranjevanje gnoja. Okoli 80 odstotkov ljudi si po ognojku opomore, preostali pa vse življenje čutijo posledice, na primer epileptične napade, težko govorijo ali pa imajo šibke ude.
Ekipa
Projekt Šolar na smuči bo tudi letos omogočil dogodivščine na snegu
Zdravljenje
Ob sumu na meningitis je treba takoj v bolnišnico, kjer nam bodo odvzeli vzorec likvorja, tekočine, ki obdaja hrbtenjačo. Med dve ledveni vretenci vbodejo iglo, da dosežejo likvor, ki odteka precej počasi, vendar preiskava ni boleča, saj mesto vboda namažejo z anestetikom. Da bi se izognili glavobolu po preiskavi, po postopku eno uro ne smemo vstajati, piti moramo veliko tekočine, dobrodošla je predvsem tista s kofeinom, čaj ali kava.
Če preiskave pokažejo na bakterijsko bolezen, bomo najmanj en teden dobivali antibiotik, in sicer kar na oddelku za intenzivno nego, tako resna bolezen je meningitis. Intravensko bomo dobivali še protiepileptična zdravila in kortikosteroide za blaženje vnetja v možganih.
Za virusni meningitis ni posebnega zdravljenja, okrevamo lahko kar doma.
Za virusni meningitis pa ni posebnega zdravljenja, okrevamo lahko kar doma, vendar se moramo še najmanj en mesec izogibati naprezanju možganov. Dobro se je odpovedati telesni dejavnosti, branju in gledanju televizije. Posledice virusnega meningitisa bomo čutili še vsaj 14 dni, posledice bakterijskega pa verjetno dlje.
Posledice
Žal bakterijski meningitis pogosto pusti trajne posledice, kot so slabši sluh ali motnje spomina, še vedno pa približno desetina obolelih umre. Smrt je najpogostejša med dojenčki in starostniki. Cepiva zoper najpogostejši bakterijski, meningokokni meningitis za zdaj še ni. Otroci so cepljeni le proti redkejšima sevoma. Vseeno se je pred potovanji v ogrožene dela sveta priporočljivo cepiti proti meningitisu več vrst.
