Bolnikom so uživanje polnovredne vegetarijanske prehrane predlagali že pred desetletji, in to v času, ko jo je zasmehoval pretežni del konvencionalne medicine. Danes švicarska Zveza boja proti raku podpira koncept prehrane, ki je zelo podoben prehrani na Lukas Klinik. Nedavno se je v Sloveniji mudil dolgoletni chef omenjene klinike Hermann Spindler – povod za obisk je bil slovenski prevod njegove kuharske knjige z naslovom Hrana podaja roko zdravju, ki jo je prevedla in uredila Elvira Devetak, znana slovenska raziskovalka zdrave prehrane, ki je tudi sama zbolela za rakom – in seveda nismo mogli zamuditi predstavitve knjige z recepti, ki so namenjeni vsem, ki bi si radi s prehrano spodbudili zdravje in izboljšali počutje.
»Natanko pred 30 leti, ko sem diplomiral na univerzi v Bernu, sem začel obiskovati seminar medicine na Lukas Klinik. Udeleženci smo se lahko prehranjevali v jedilnici, to je z bolniki in zaposlenimi na kliniki. Že takrat sem bil presenečen nad odlično hrano. Tudi postrežba je bila enkratna. In tako je še danes. Čeprav me je specializacija v medicini vodila na delo v druge bolnišnice in se je moja zdravstvena kariera uresničevala na univerzitetni kliniki v Bernu, nisem nikjer tako dobro jedel kot v Lukas Klinik v Arlesheimu,« je v predgovoru knjige Hrana podaja roko zdravju zapisal dr. Peter Heusser, direktor Lukas Klinik iz švicarskega Arlsheima. Klinika se ponaša s skrbno pripravo hrane, pestro izbiro jedilnikov – meniji so izdelani v skladu z modernimi nutricionističnimi kriteriji – in domišljeno predstavitvijo jedi, od drugih klinik pa se razlikuje tudi po tem, da popolnoma zavrača industrijsko pripravljene omake, gensko spremenjeno hrano in podobno. Hrano dobavljajo iz ekološke in biodinamične pridelave (natančneje kakovosti Bio-Knospel, ki je blagovna znamka švicarskih ekoloških pridelkov, in blagovne znamke Demeter), neposredno na kmetijah in pri dobaviteljih, ki jih kuharski mojster Hermann Spindler osebno pozna.
Celostni obrok naj vsebuje vse tri dele rastline
Kuharski šef izpostavlja, da mora biti celostni obrok sestavljen iz vseh treh delov rastline, torej korenine, lista, ploda ali cveta, ki naj bodo pripravljeni v povezavi z letnimi časi. Kar z drugimi besedami pomeni, naj ljudje jedo le tisto, kar v tistem letnem času raste v njihovi okolici. Če sta bila sadje in zelenjava – velja tudi za ekološko –, vzgojena prisilno v zaščitenem okolju, sta vitalno energijsko zelo siromašna. Kuharska knjiga Hrana podaja roko zdravju (prva kuharska knjiga z certifikatom Demeter) temelji na holističnem pristopu, ki v ospredje postavlja zavedanje, da hrana ni zgolj gorivo za telo, temveč tudi sredstvo za spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Ob tem velja izpostaviti, da zdrava hrana na Lukas Klinik dopolnjuje medicinske tretmaje, jih pa ne nadomešča, a ji prav pri prehrani bolnikov z rakastimi obolenji namenjajo posebno pozornost. Študija, ki jo je izvedel Švicarski državni sklad za znanstvene raziskave, je pokazala, da je kakovost bivanja bolnikov, obolelih za rakom, v Lukas Klinik neizmerna in spodbudna v vseh pogledih. Študija vključuje tudi izboljšavo simptomov, posledic bolezni, kot so bolečine in utrujenost, po drugi strani pa vpliva na povečanje apetita pri bolnikih.
##IMAGE-2039093##
V hrani je treba uživati in jo zavestno zaužiti
Pa tovrstno prehranjevanje pri vseh bolnikih, ki so zboleli za rakom, prinaša tako dobre rezultate? Hermann Spindler na to vprašanje odgovarja nikalno. »Rezultati takšnega prehranjevanja so pri ljudeh različni. Veste, vsak rak je individualna bolezen. Tudi če dva človeka zbolita za enako vrsto raka, bo potek bolezni pri njiju lahko povsem drugačen. Zato mora tudi vsak bolnik sam ugotoviti, katera hrana mu najbolj ustreza, pomembno je le, da pri sestavi jedilnika upošteva vse tri dele rastline, torej korenino, list, plod ali cvet. Prav tako je pomembno, da v hrani uživamo in jo zavestno zaužijemo. Le tako se bomo potem tudi dobro počutili,« je trdno prepričan dolgoletni chef Lukas Klinik. Pa vendar – za nekatere bolnike takšno prehranjevanje vseeno ni zagotovilo, da bodo preživeli. Kaj torej odloča, komu bo uspelo preživeti in komu ne, ga pobaram. »Zgolj hrana o tem ne odloča. Tu sta še medicinska terapija, ki jo bolnik prejema in je zelo pomembna, pa tudi počutje bolnika in kako gleda na svojo bolezen. Mogoče na koncu vendarle nismo mi tisti, ki odločamo, ali bomo preživeli ali ne, gre za usodo posameznika,« razmišlja. »Toda če se zdravo prehranjujemo, je to brez dvoma najboljša protiutež nastanku raka. O tem je govoril že Rudolf Steiner, začetnik antropozofske medicine in biodinamičnega kmetijstva.«
Zdrava prehrana mora postati način življenja
Kaj je antropozofska medicina?
Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je na začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof Rudolf Steiner skupaj z zdravnico Ito Wegman. Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi, da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti končano tudi medicinsko fakulteto.
Elviri Devetak, ki je v svet biodinamike stopila pred več kot dvema desetletjema, so po operaciji konec junija 2022 postavili diagnozo rak repa trebušne slinavke. Njeni obeti za preživetje so bili slabi. »Seveda se ti pojavi vprašanje, zakaj ravno ti zboliš za takšno boleznijo. A še zdaj verjamem, da je bila takrat na delu tudi energija višjega. Tako so mi, ko sem izvedela za diagnozo, začeli naproti prihajati zgolj pravi ljudje. Najbolj kirurg, asistent Miha Petrič, vodja operacijskega bloka kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo z UKC Ljubljana, in njegova ekipa ter doc. dr. Tanja Mesti, specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Prepustila sem se jim in verjela v uspeh klasične medicine, ki sem jo pozneje dopolnila s svojimi alternativnimi znanji s področja prehrane. Izvidi trenutno kažejo stagnacijo. Hvala bogu, da imam veliko znanja in vedenja o pravilni prehrani, da sem si lahko pomagala. Kajti v takšni težki situaciji človek največkrat ostane sam in ne ve, kako si pomagati,« pripoveduje. Nikoli v življenju si ni mislila, pravi, da bo morala to znanje uporabiti zase. »Zagotovo pa drži, da je zdravo prehranjevanje pripomoček na poti do zdravja in eden njegovih temeljev, poleg dobre hidracije, telesne aktivnosti, dobrega spanja ter odnosa do sebe in drugih, do življenja,« dodaja.
Že ko je leta 2012 njen bivši mož zbolel za rakom na pljučih, se je o tem lahko osebno prepričala. Kljub bolezni jo je spodbudil, da se je januarja 2013 udeležila izobraževanja na Lukas Klinik. Po tednu dni se je vrnila domov, takrat bi moral mož na kemoterapijo, a so ga zavrnili zaradi prenizkih vrednosti eritrocitov. »Rekla sem mu, da očitno ni užival takšne hrane, kot bi jo moral, zato sem mu pripravila jedilnike. Nisem mu odstranila mesa, a je bilo domače, biodinamično meso, vključila pa sem še sok rdeče pese, ki ima polno železa, in sok korenčka, ki čisti jetra. V 48 urah so se mu eritrociti s 3,2 izboljšali na vrednost 5,4. A ko zdravnikom omeniš rdečo peso in korenje, jim gredo velikokrat kar lasje pokonci. Pa o zeliščih tudi neradi poslušajo. Izrecno so mu naročili, naj ne uživa rmana, čeprav ta poleg drugega pomaga pri motnjah v jetrih,« pripoveduje Elvira Devetak. Pa je po njenem mnenju sploh mogoče sočasno zadostiti uradni in antropozofski medicini? »Ko sem bila zaradi moža na razgovoru na Lukas Klinik, so predlagali, naj upošteva klasično medicino, vzporedno pa jo dopolnjuje z alternativno antropozofsko medicino, predvsem s pravilno prehrano za izboljšanje imunskega sistema. Če izhajam iz svojega primera, lahko rečem, da med kemoterapijo nisem uporabljala nobene alternative. Po končani kemoterapiji pa sem posegla po vseh možnih alternativah in še danes, 28 mesecev po operaciji, pijem korenčkov sok, ki je bogat z vitamini, minerali, vlakninami in antioksidanti za dopoldansko ter sok rdeče pese za popoldansko malico. Seveda ne pretiravam, saj sokovi dvignejo raven sladkorja v krvi, uživam pa veliko zelenjave. Mislim, da se mora človek pri izboru prehrane odločiti za neko zlato sredino, za vsega po malo. Škodi pa vsako pretiravanje – preveč beljakovin povzroči rast rakavih celic, sladkor jih hrani. Zato moraš vedeti, kje so meje, in se zavestno prehranjevati. Izbira zdrave prehrane mora postati način življenja, kjer sta pomembna tudi red in disciplina. Mogoče se komu izdelava dnevnih jedilnikov zdi precej zapletena, a niti ni. Ko enkrat začneš, to sploh ni več težava.«
Trije recepti Hermanna Spindlerja iz knjige Hrana podaja roko zdravju
Bučna kremna juha
Čas priprave: 45 minut
Sestavine:
100 g (neto) zelene
100 g pora
100 g čebule
400 g buče
20 g masla
1 žlica riža
1 dl smetane
½ žličke karija (po okusu lahko več)
1 žlica drobnjaka
Priprava: na maslu popražimo na kolobarčke zrezano zeleno, por in čebulo. Dodamo na kocke zrezano bučo in riž ter vse naglo popražimo in zalijemo z juho. Pustimo, da zavre, in kuhamo na blagem ognju še 25–30 minut. Spasiramo in precedimo. Dodamo smetano, sol in kari. Potresemo s sesekljanim drobnjakom. Okus karija bo izrazitejši, če mletega pražimo skupaj z zelenjavo.
Zelenjavni ražnjiči
Čas priprave: 40 minut + 15 minut pečenja
Sestavine:
32 zelenjavnih kockic, ki ustrezajo 4 ražnjičem
5 dl zelenjavne juhe
8 listkov žajblja ali bazilike
1 strok česna, rahlo sploščenega
2 žlici limoninega soka
1 žlica olivnega olja
1 žlička provansalskih zelišč
sol
1 žlička parmezana
1/3 žličke fino ribane limonine lupine
1 žlica drobtin
Priprava: različno zelenjavo, izberemo jo glede naletni čas, očistimo: korenje, kolerabo, papriko, bučke, šalotko, brstični ohrovt … Zrežemo jo na kocke, velikosti 2–3 centimetre (šalotke in brstičnega ohrovta ni treba). Vsako zelenjavo skuhamo čvrsto na zob posebej (lahko pa tudi skupaj) v dobro aromatizirani zelenjavni juhi. Kuhano zelenjavo precedimo, nabodemo na nabodalo, izmenjaje z žajbljevimi listi. Olivno olje, limonin sok, česen in provansalska zelišča ter sol dobro zmešamo. S čopičem premažemo ražnjiče, pokrijemo in mariniramo v hladilniku najmanj 1 uro, še bolje je, če jih pustimo stati čez noč.
Ražnjiče damo na pomaščen pekač. Zmešamo parmezan, limonino lupino in drobtine ter s tem premažemo ražnjiče. Po vrh pokapljamo z olivnim oljem in pečemo približno 15 minut pri 200 stopinjah.
Nasvet: del zelenjavnih kock nadomestimo s sirom za žar.
Cimetova krema
Čas priprave: 30 minut + čas ohlajevanja
Sestavine:
3 dl mleka
1 zdrobljena cimetova paličica
1/3 vaniljevega stroka, prerezanega
1 ščepec soli
35 g riževe moke
2 žlici javorovega sirupa
1 dl smetane
Priprava: mleko (2 dl), cimet, vaniljo in sol zavremo. V preostanku mleka razredčimo riževo moko in vlijemo v tekočino ter zavremo. Pokrijemo in pustimo nabrekati 10 minut, nato precedimo ter sladkamo z javorovim sirupom. Damo hladit nad hladno vodo, občasno pomešamo. Smetano stepemo in dodamo kremi. Okrasimo jo s sadjem. Posebno dobra je v kombinaciji s sladkanimi gozdnimi sadeži ali njihovo omako.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
