Vrnimo se v preteklost. Zelje spada med zelenjavo, ki so jo pri kuhi rade uporabljale naše babice: nepogrešljivo je v solatah, za pripravo prilog, samostojnih jedi, enolončnic, zelo okusno in zdravo je tudi fermentirano oziroma kislo zelje. Na Slovenskem gojimo veliko zelja, najverjetneje celo največ med vsemi vrtninami, in prav je tako, saj je kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi. Glede na letni čas, v katerem uspeva, pa ga razvrščamo na sorte.
Spoznajmo njegovo sestavo
Hranilna vrednost 100 gramov surovega zelja je le 26 kilokalorij, vsebuje pa tudi veliko vitaminov skupine B, betakarotena, kalcija, folne kisline, kalija ter vitaminov C in E. Bogato je tudi z glukozinolati, žveplovimi spojinami. Ko se pri rezanju celične stene oziroma žvečenju pretrgajo, nastajajo spojine, imenovane izotiocianati in indoli. V več poskusih se je izkazalo, da te snovi preprečujejo nastanek raka. Več izotiocianatov in indolov nastane, če je več vitamina C, zato je pomembno, da zelja ne kuhamo predolgo.
Zdravilne lastnosti
Zelje vsebuje veliko antioksidativnih in drugih snovi, ki krepijo odpornost proti raku. Raziskave so potrdile, da ljudje, ki pogosto uživajo zelje, manj zbolevajo za rakom želodca in črevesja, prav tako ne za pljučnim in kožnim rakom. Če uživamo veliko antioksidantov, je manjše tudi tveganje za koronarno bolezen srca, možgansko kap in sivo mreno. Zelje je nedvomno odlična dodatna pomoč pri zdravljenju čira na želodcu. Priporočajo zlasti uživanje presnega zeljnega soka.
Zunanja uporaba
Zelje se lahko zunanje uporablja za različne namene. Že naši predniki so ga uporabljali pri astmi, ljudska medicina priporoča obloge z zeljnimi listi. Dobro oprane položimo na predel pljuč, zlasti čez noč, in jih zamenjamo vsaj dvakrat na dan. Priporočljiva je tudi uporaba zelja pri herpesu, ki je pogosta težava sodobnega človeka. Obloge lahko znatno ublažijo bolečine, le večkrat na dan jih je treba zamenjati. Ljudska medicina obkladke priporoča tudi ljudem, ki imajo težave z jetri. Zeljne liste naj polagajo na predel jeter in jih čez dan štirikrat zamenjajo. Nekoč so jih prav tako uporabljali pri zdravljenju ran, saj nase vežejo strupene snovi. Uporabljate jih lahko pri turih ter težavah z išiasom; kot hladen obkladek blažijo bolečino.
Okrepitev imunskega sistema
Za okrepitev imunskega sistema so izjemno pomembne zadostne količine vitamina C, ki spodbuja delovanje belih krvničk. Jeseni in pozimi je uživanje zelja še kako koristno, saj zmanjša tveganje za gripo in prehlad. Vitamin C bo preprečil oksidativni stres v telesu, pomemben pa je tudi za tvorbo kolagena.
Pomoč pri artritisu in vnetju v telesu
Zelje vsebuje številne fitokemikalije, ki blažijo vnetja in preprečujejo otekanje. Tako je (še posebno rdeče zelje) odlično živilo za ljudi, ki jih mučijo artritis ali druge motnje, povezane z vnetjem. Podoben učinek imajo tudi druga živila, ki so bogata z antocianini.
Preprečite osteoporozo
Zaradi vitamina K je zelje učinkovito naravno zdravilo za preprečevanje osteoporoze. Vitamin K poveča količino beljakovine, ki je potrebna za vzdrževanje ustreznega deleža kalcija v kosteh. Raziskave kažejo, da je lahko pogostejše uživanje zelja koristno tudi za ljudi, ki že imajo osteoporozo. Zlasti je priporočljivo za ženske po menopavzi.
Preprečevanje očesnih bolezni
Velika vsebnost vitamina A poskrbi za preprečevanje težav z vidom. Med drugim zmanjša tveganje za starostno degeneracijo rumene pege. Vitamin A koristi tudi zdravju kože in sluznice.
Konec lene prebave
Zelje je odličen vir vlaknin za vse, ki želijo pospešiti prebavo. Še posebno pripočajo uživanje fermentiranega oziroma kislega zelja, saj je izvrsten vir probiotikov oziroma koristnih bakterij, ki so pomembne za vzdrževanje zdravega črevesnega ravnovesja. Stanje črevesja pa je močno povezano z zmogljivostjo imunskega sistema; bolje deluje, boljša je obramba telesa. Več fermentirane hrane pomeni tudi manj tveganja za bolezni.
Koristna je tudi voda, v kateri se je kuhalo zelje
Če ste vodo, v kateri ste kuhali zelje, do zdaj običajno zavrgli, ne ponovite te napake. V vodi je namreč veliko koristnih, hranilnih snovi, ki vas lahko obvarujejo pred številnimi zdravstvenimi težavami. Vsebuje veliko polifenolov, močnih antioksidantov, ki zmanjšujejo tveganje za raka, srčno-žilna obolenja, alzheimerjevo in druge bolezni, saj preprečujejo oksidativni stres v telesu. V vodi je tudi veliko mineralov, še posebno kalcija, magnezija in kalija, ki ščitijo pred boleznimi okostja, previsokim krvnim tlakom in srčnimi napadi ter kapjo.
Razstrupite se in preženite alkoholnega mačka
Simptomi, ki jih povzroča prevelika količina alkohola, po navadi vključujejo močan glavobol in prebavne težave. Alkohol uniči velik del koristnih bakterij v črevesju, kar ovira absorpcijo vitaminov in mineralov. Pitje vode, v kateri se je kuhalo zelje, pripomore k razstrupljanju telesa in pomaga vzpostaviti ravnovesje v prebavilih.
Zdravljenje želodčnih razjed
Velika vsebnost fitokemikalij v zeljni vodi nam pomaga pri zdravljenju želodčnih razjed. Strokovnjaki menijo, da zeljna voda krepi želodčno sluznico, ki postane odpornejša proti kislinam.
Lepša in mladostnejša koža
Zeljno vodo lahko uporabljate tudi v lepotne namene. Tu so prav tako pomembni fitokemikalije in antioksidanti. Slednji poskrbijo, da koža znova zasije. Voda, v kateri se je kuhalo zelje, pomaga preprečevati številne kožne težave, med drugim akne. Odpravili boste tudi težave presuhe kože in preprečili prehitro staranje. Dovolj bo že kozarec zeljne vode na dan, dodate jo lahko v smuti ali jo primešate domači maski za obraz.
Preprečite izpadanje las
Če imate težave s krhkimi in suhimi lasmi ter izpadanjem, preizkusite trik z zeljno vodo. Poleg rednega pitja vam priporočamo, da nekaj zeljne vode vmešate v balzam za lase. Brez skrbi, vonj bo hitro izginil, lasje pa bodo močni in zdravi.
Krepka zeljna juha
Sestavine: 600 g zelja, 500 g krompirja, 1 velika čebula, 1 korenček, žlica moke, strok česna, žlička mlete paprike, lovorjev list, sol, poper, vejica timijana. Priprava: zelje na tanko narežite, stresite v večji lonec in prilijte liter in pol vode. Dodajte tudi krompir in korenček, ki ste ju prej olupili in narezali na kocke. Solite in dodajte lovorjev list ter vejico timijana. Zavrite in kuhajte na majhnem ognju, dokler se krompir ne zmehča. V ponvi prepražite čebulo in česen, dodajte žlico moke in med stalnim mešanjem prilivajte vodo. Ko dobite prežganje, dodajte še žličko mlete paprike in vse skupaj vsujte v lonec. Premešajte in dodajte poper po okusu. Kuhajte še deset minut na majhnem ognju. Servirajte še vroče. Po želji juhi dodajte kislo smetano.
Zeljni zvitki
Sestavine: 1 glavica svežega zelja, 800 g mešanega mletega mesa, 1 jajce, 3 žlice krušnih drobtin, 3 stroki česna, žlica mehkih suhih zelišč, 100 g dimljene slanine, 600 ml paradižnikove omake, žlica škroba, 1 čebula, olje, sol, poper, lovorov list Priprava: cele zeljne liste deset minut kuhamo v slanem kropu, da se zmehčajo, nato jih odcedimo in odstranimo srednje trše dele. V skledi premešamo meso, jajce, krušne drobtine, nasekljan česen in mleta suha zelišča, da dobimo maso, ki jo v dlaneh oblikujemo v kroglice. Vsako zavijemo v list zelja, nato jih drugo poleg druge zložimo v posodo. V ponvi na olju popražimo nasekljano čebulo, dodamo na koščke narezano slanino in škrob. Premešamo, prilijemo paradižnikovo omako in vse začinimo. Z omako prelijemo zeljne zvitke, kuhamo jih eno uro pri zmerni temperaturi.
Topla zeljna solata
Sestavine: 1 manjša glava zelja, 200 g stročjega fižola, 4 veliki korenčki, 1 manjša bela čebula. Sestavine za preliv: 5 žlic sončničnega olja, 5 žlic jabolčnega kisa, 4 žlice sladkorja, 1 žlica gorčice s semeni in sol. Priprava: stročji fižol očistimo, vzdolžno razpolovimo in ga 10 minut kuhamo v slanem kropu. Odcedimo ga in splaknemo s hladno vodo. Zelje in korenje razrežemo na ozke trakove, belo čebulo sesekljamo. Vso zelenjavo prenesemo v posodo za solato. Preliv pripravimo tako, da vse sestavine skupaj zavremo v manjši ponvi. Dodamo ščepec soli in umaknemo z ognja. Preliv pustimo stati 5 minut, da se nekoliko ohladi. Tik preden solato postrežemo, jo prelijemo s prelivom in premešamo.
