Spomin deluje po treh osnovnih korakih: nove informacije sprejmemo, zatem jih razporedimo, podobno kot jih v razne mape razvrsti naš računalnik, čez čas pa jih lahko iz spomina znova prikličemo. Prvi korak je lahek, naslednja dva pa precej težka, saj smo vsak dan zasuti z informacijami. Da možgani pod njihovo težo ne bi obupali, si zapomnijo bolj ali manj reči, ki so za nas zanimive, vse drugo pa počasi zavržejo. Brez urjenja spomina oziroma ponavljanja več kot polovica podatkov počasi zbledi.
Kategorije, povezave
Spomin lažje deluje, če stvari razvrščamo po kategorijah oziroma asociacijah. Zato si za računalniška gesla radi izmislimo kakšno priljubljeno ime oziroma številke iz rojstnega dneva, pa tudi ime ulice in hišno številko prijateljice si je lažje zapomniti, če ju povežemo s kakšnim pomembnim podatkom.
Spominske luknje
Naš spomin ne deluje stoodstotno niti, ko smo rosno mladi, v tridesetih in štiridesetih pa se z boleznimi, ki so sinonim starosti, spopada le okoli pet odstotkov ljudi. Z leti spomin res nekoliko oslabi, a možgani ne morejo kar na lepem odpovedati in se postarati. Začne se postopoma: kmalu po tridesetem letu občutimo spominske luknje, če smo psihično preobremenjeni. Težavam s spominom pa se lahko tudi izognemo. Poglejmo, kaj lahko storimo, da bodo možgani mladostni, tudi ko bomo popolnoma sivi.
Uravnavajmo stres
Znanstveniki so ugotovili, da ženske, ki so v tridesetih in štiridesetih letih nenehno pod stresom, pogosteje zbolevajo za demenco in alzheimerjevo boleznijo. Razporedite si obveznosti, naučite se tehnik sproščanja in pogumno recite »ne«. Postaviti se zase ni sebično, saj ravno s tem ohranjamo duševno zdravje.
Jejte zajtrk
Otroci, ki pojedo zjutraj zdrav in hranilen zajtrk, se v šoli lažje učijo, odrasli pa lažje opravljamo svoj poklic. Privoščite si vitaminsko-mineralno kuro; možgani potrebujejo veliko vitaminov C, E in betakarotena, ki jih včasih zdravniki predpišejo tudi ljudem, ki imajo prve znake demence, pa tudi antioksidantov. Boljše povezave v sivih celicah vzpostavljajo še vitamini skupine B, predvsem B12, ki ga najdete v ribah, obogatenih kosmičih, mleku in jajcih. V ribah je veliko maščobnih kislin omega 3, ki ravno tako ščitijo pred demenco in alzheimerjevo boleznijo.
Takole si boste lažje zapomnili
Kadar parkirate avto, se razglejte, ali je zraven kakšen zanimiv spomenik in podobno. V parkirnih hišah se je najlažje orientirati po črkah na hodnikih. Ko zapuščate parkirni prostor, se še enkrat ozrite čez ramo. Imena ljudi si boste zapomnili, če boste o njih vedeli kakšen podatek več, denimo kakšen poklic opravljajo ali s kom so poročeni. Več podatkov ko imamo o osebi, lažje si zapomnimo tisto, kar je vsem najpomembnejše, ime. Morda lahko ime povežete s kakšno pesmijo, sorodnikom, prijateljem. Ali pa na koncu pogovora povprašajte še enkrat: »Kako ste že rekli, da vam je ime?« Gesla vseh mogočih bančnih kartic in računalnikov si je, za vsak primer, najbolje zapisati na poseben, dobro skrit listek. Živila pa boste brez seznama lažje nakupili, če boste pomislili, kaj potrebujete, posebej za omarico v kuhinji, hladilnik, zamrzovalnik, kopalnico, otroke.
