Profimedia

Znanstveniki, ki se potijo v observatorijih LIGO v ZDA in Virgo v Italiji, so 17. avgusta lani zaznali gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. Ko so razvozlali natančen vir tega signala, so o tem obvestili astronomske observatorije po svetu, ti pa so svoje teleskope nemudoma usmerili v košček vesolja, kjer se je zgodilo to zlitje, imenovano tudi dogodek GW170817. Šlo je za zgodovinski dosežek na področju astronomije in temeljne fizike. Za razliko od konca leta 2015, ko so prvič zaznali gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh črnih lukenj, so lahko lanski dogodek prvič primerjali tudi z astronomskimi opazovanji neba. Eno ključnih vprašanj, ki so takrat begala znanstvenike, je bilo, kaj je iz tega zlitja nastalo.

Posledica zlitja dveh nevtronskih zvezd je lahko ena sama izjemno masivna nevtronska zvezda ali pa manjša črna luknja. Zdaj je jasno, da je dogodek GW170817 najverjetneje ustvaril črno luknjo s približno 2,7-krat večjo maso od mase našega Sonca, za odgovor pa je zaslužen Nasin Rentgenski observatorij Chandra in njegovi upravljavci.