Direktno v zemljo, na stalno mesto, že sejemo grah, bob, rukolo, špinačo in motovilec. Prav tako lahko posadite čebulček ali česen in pridelek seveda porabite za mlado čebulo (oz. česen). Sama bi sicer tudi dala nakalit nekaj krompirja, pa ne veliko, in ga posadila v rastlinjak.
Seveda je potem treba imeti pri roki ali možnost gretja ali pa dovolj agrokoprene, če se bo še močno ohladilo. Ponovno govorim o manjši količini semena, saj je tako početje tvegano. Ne pozabite, kalčki krompirja morajo biti krepki, debeli, obarvani, dolgi nekje okoli 1 cm, nič več. Nakaljujemo torej v svetlem in hladnem prostoru, temperature naj bodo nekje od 10 do 15 oC. Z veliko tveganja, pa vendarle se v današnjih časih pogosto obnese, lahko posejete tudi korenje in peteršilj.
Preberite več:
- Na kaj moramo biti pozorni pred nakupom in postavitvijo rastlinjaka?
- Ob nakupu radiča na tržnici izbirajte prožne in čvrste glavice
- Preprosti koraki do vedno urejenega stanovanja
Vzgoja sadik
Še vedno ne sejemo paradižnika in paprike, jajčevca ter drugih plodovk. Papriko, predvsem pa feferone in čili, sejemo čez približno teden dni, pa še to samo tisti, ki boste tudi pozneje pridelovali te vrtnine v rastlinjaku.
Zdaj pa lahko za sadike sejemo solato, endivijo (če jo imate res radi), motovilec in špinačo za pridelavo pozneje na prostem, saj zdaj direktna setev še ni možna. Prav tako lahko, če imate voljo in dovolj prostora za sadike, posejete grah in bob, ki bosta prav tako pozneje rastla na prostem.
Ne pozabite, bazilika, timijan in majaron so svetlokalilke. To pomeni, da seme posejemo na zemljo in ga potem ne prekrivamo z njo.
Sejemo tudi rukolo, blitvo, čebulo, por, drobnjak, baziliko, timijan in še kakšno zelišče. Ne pozabite, bazilika, timijan in majaron so svetlokalilke. To pomeni, da seme posejemo na zemljo in ga potem ne prekrivamo z njo. Zelišča so dokaj občutljiva za zalivanje. Ves čas morajo biti vlažna, ne smejo pa plavati v vodi.
Osnovno delo zdaj je načrtovanje sajenja – kolobarja
Kolobar je prav tako nujna zadeva za zdravo in dolgotrajno pridelovanje vrtnin tako na vrtu kakor v rastlinjaku, kot so toplota, voda in svetloba. A boste sejali solato v temi? Ne boste. Boste pridelovali paradižnik pozimi? Da bi bili natančni pri načrtovanju sajenja vrtnin v rastlinjak in na vrt ter pri tem upoštevali pravila kolobarja, pa pogosto vzamete bolj za šalo kot zares. Za menjavo rastlin na istem mestu je poskrbela narava. Ni si je izmislil človek. Narava ne mara istih rastlin na enem mestu, saj je potem to raj za škodljivce in bolezni. Zato je poskrbela, da potomci rastline ne uspevajo na istem mestu, kot je rasla njihova mati – zemlja postane zanje neugodna.
Vrtnine se lahko na isto mesto vrnejo šele čez dve do tri leta
Zanimivosti
Začela se je nova sezona Športnih iger mladih
Kolobar pomeni, da na istem mestu čim dlje ne rastejo rastline iz iste botanične družine. Najkrajši čas je dve leti, a to prenesejo samo nekatere vrtnine. To so solata, paradižnik, paprika in krompir. Vse druge potrebujejo vsaj tri leta ali več, še bolje pet: vse čebulnice, kapusnice in špinačnice (blitva, špinača, rdeča pesa, kvinoja, francoska špinača in jagodna špinača). Te vrtnine so izredno občutljive za ozek kolobar.
Da vam bo lažje, si na hitro poglejmo še botanične družine oziroma katere vrtnine spadajo v posamezno družino in morate to upoštevati pri kolobarjenju.
Botanične družine vrtnin
Prva skupina so metuljnice oziroma na vrtu stročnice. Tukaj ni dilem. V to skupino sodijo fižol, turški ali laški fižol, grah, bob in novejše leča, čičerika, dolga vigna, fižol lima, fižol lablab, fižol mungo in soja. Tisti, ki na vrtu izkoriščate številne prednosti rastlin za zeleno gnojenje, ne pozabite, da so del te družine tudi vse detelje.
Sledijo jim križnice, sem uvrščamo kapusnice z zeljem, cvetačo, brokolijem, ohrovti, nadzemno kolerabo, kitajskim kapusom, pak choi, pa tudi rukolo, azijske listnate rastline, mesečno redkvico, redkev, podzemno kolerabo in repo. Tudi tukaj nam lahko naredijo nekaj zmede rastline za zeleno gnojenje, ki so člen kolobarja. To so bela gorjušica, oljna redkev in meliorativna redkev kot neprezimne ter ogrščica in repica kot prezimne križnice. Ne pozabite, so člen kolobarja.
Naslednja botanična skupina so košarice, kjer poleg solate, radiča in endivije najdemo regrat, sončnice in črni koren. Nekoliko bolj zapletena družina so lobodnice ali špinačnice. Že zgoraj sem naštela članice te družine.
V skupino čebulnic ali lukovk uvrščamo čebulo, česen, por, šalotko, zeliščni drobnjak in kitajski česen ali drobnjak. Pogosto je mnogo nejasnosti tudi v družini razhudnikov, krompirjev, saj poleg paradižnika, paprike (čilija in feferonov) in jajčevca sem sodi tudi krompir. Od manj znanih vrtnin pa sta razhudnika tudi pepino in perujsko volčje jabolko, jagoda, andska jagoda …
Tudi če je zunaj še pošteno mrzlo, je v rastlinjaku že dovolj toplo za rastline, ki ne zahtevajo visokih temperatur.
Manjka še skupina kobulnic, v katero uvrščamo seveda korenček, peteršilj, pastinak, pa tudi kumino, janež in sladki komarček. Mnogi ste med solatnicami oziroma košaricami pogrešali motovilec. Pa ni v sorodu s solato. Motovilec je od poznanih rastlin v sorodu samo z baldrijanom.
Na koncu ne smem pozabiti še bučevk: buče, kumare, čajote, grenke kumare, mehiške kumare, afriške kumare in seveda lubenice in melone. Vedno, ko sadite kakšno novo rastlino, se pozanimajte, ali je v sorodu s katero izmed vrtnin na vašem vrtu.
Zdaj pa se lotite dela. Narišite, napišite si, kje bo kaj raslo na vrtu. Če tega ne naredimo, se nam proti koncu sajenja in setve vedno zgodi, da ponovimo napačno rastlino na isti gredi. Na spletu je kar nekaj aplikacij, ki vam pri tem lahko pomagajo, a menim, da je najbolje, da načrt naredite sami. Ko bo narejen, vanj vključite še cvetlice in zelišča, sploh slednja imajo veliko vlogo v ekološkem vrtu.
