Pogosto je tako, da ob izbiri rastlinjaka najprej razmišljamo o njegovi praktičnosti, šele nato o estetskem videzu. Z vidika praktičnosti je dober tudi rastlinjak, ki se hitro sestavi oziroma razstavi ter je primeren za večkratno prestavljanje po vrtu, kar omogoča kolobarjenje.
Pri izbiri pazite predvsem na trpežnost, kar pomeni, da rastlinjak prenese težo snega in se ne podre ob sunkih močnega vetra ali poletnih nalivih in nevihtah.
Prednost rastlinjaka na splošno pa je zagotovo pridelovanje zelenjave skoraj vse leto. Spomladi bomo lahko sami pridelali prve sadike, brez bojazni, da bi jih pokosila Zofka. Zaradi zgodnejšega sajenja bomo prej uživali v pridelkih, pa tudi takrat, ko bodo grede na prostem že proste posevkov.
Prednost sestavljivih je predvsem praktičnost zaradi prenosljivosti, še vedno pa so primerni za vzgojo zahtevnejših rastlin, kot je paradižnik. Tega na prostem pogosto prizadene krompirjeva plesen, medtem ko je v rastlinjaku pred njo skoraj povsem zavarovan.
Določite prostor
Še preden opravite nakup rastlinjaka, razmislite o njegovi velikosti in prostoru, kjer bi lahko stal. Na splošno je najprimernejši odprt, dovolj svetel prostor, a v zavetrju. Lahko je ob stavbi ali ob sadovnjaku, glejte le, da je lega vsaj delno senčna, tako boste poleti preprečili pregrevanje oziroma ne bo potrebno dodatno prezračevanje in senčenje. Po drugi strani pazite, da rastlinjak ne bo preveč časa v senci. Razmislite tudi, kje v bližini je vir vode, in če imate možnost, cev napeljite tudi v rastlinjak.

Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Zračenje in ogrevanje
Zračenje rastlinjaka je za zdravo in dobro rast rastlin skoraj nujno; uravnava notranjo temperaturo in vlažnost ter zmanjšuje koncentracijo različnih plinov, ki se sproščajo iz zemlje in rastlin. Na voljo so različni sistemi zračenja, vendar bomo v manjših rastlinjakih dovolj naredili že z rednim odpiranjem vrat ali oken. Sicer se dobro obnesejo ventilatorji, a ti so navadno prisotni v večjih rastlinjakih.
Če imamo preprost rastlinjak brez ogrevanja, bo to dovolj za celoletno pridelovanje zelenjave in manjših sort sadja, a občutljivejših tropskih rastlin v njem ne bomo mogli gojiti. Za to potrebujemo rastlinjak z električnimi grelniki, ki so najbolj zanesljivi in učinkoviti. V ozračje pa ne oddajajo škodljivih hlapov.
Steklen, plastičen …
Cena je po navadi eden od glavnih dejavnikov izbire rastlinjaka. Stekleni rastlinjaki so narejeni kot hiše, materiali so kakovostnejši in posledično dražji. Ponujajo primerne razmere tudi za zahtevnejše rastline. Dobra plat takšnih rastlinjakov je videz; niso samo praktični, temveč delujejo kot okras doma in prostor, v katerem si uredimo kotiček za počitek ali zgolj opazovanje sadik. Pogosto je zato postavljen v bližino okrasnega vrta.
Danes so sicer med vrtičkarji popularni predvsem plastični rastlinjaki, ki slabše prepuščajo svetlobo. Ogrodje teh je navadno iz lesa, aluminija ali jekla. Les se najlepše zlije z okolico, a bo po nekaj letih potreboval obnovo, medtem ko sta s tega vidika aluminij in jeklo bolj praktična, pa tudi tanjša, zato v notranjost rastlinjaka prehaja več svetlobe.