Hčerka je v sedmem razredu in ima vsak dan veliko domače naloge, čisto preveč za naš slog življenja, saj imamo še mnoge druge obveznosti in šola ni vse. Ko pride iz šole, je utrujena in se do sredine popoldneva komaj spočije, potem gre na popoldanske obveznosti, ki jih ima veliko, le ob petkih ima prosto popoldne. Da ne boste rekli, da jo v kaj silimo, vam povem, da jih ima zelo rada, le včasih kakšno spusti, da si odpočije. Zvečer pride domov spet utrujena, zato ji dovolimo, da se nekoliko sprosti z igranjem igric. Potem je čas za domače naloge, in tu se zatakne.
Največ nalog je pri matematiki. Vsak učitelj si misli, da je njegov predmet najpomembnejši, nihče pa ne upošteva, da je predmetov kar nekaj in da se s tem naloge nabirajo. Nekateri jih sploh ne pregledujejo redno, ampak le včasih, in takrat so tisti, ki je ta dan nimajo, o vsebini vprašani. To se ji je zgodilo prav ta teden in je bila zaradi tega močno užaljena. Glede tega jo popolnoma razumem. Kaj pa vi mislite o tem?
Natalija
Spoštovani,
ko opisujete njeno obremenjenost s popoldanskimi obveznostmi, mi je precej jasno, da s tem ne mislite pomoči pri domačih opravilih, pa to ne bi bilo slabo.
Spodbujajte občutek uspešnosti
Domače naloge so pomemben del učenja, njihov namen je utrjevanja znanja. Zavedam se, da to veste, a ne bi bilo slabo, da za tem tudi stojite. Najboljša strategija je, da jih hči dela relativno sproti, in seveda najslabša, da jih odlaga na zadnji trenutek. Če jih naredi še isti dan, je snov sveža in bo za delo potrebovala bistveno manj časa, kar zvišuje motivacijo.
Dodatno jo motivirajte s tem, da se ji bo pred preverjanjem znanja treba manj učiti, ker bo njeno znanje že utrjeno. Verjetno se kakšen dan res nabere precej dela, zato pa je kakšen drug dan manj naporen.
Predlagam vam, da najprej skupaj pregledata urnik in ugotovita, kateri dan je domačih nalog največ. Kadar začne z delom pozno zvečer, je potem že vsega naveličana, pa še ves dan ji ta obveznost visi nad glavo. Dobro bi bilo, da ne bi nalog odlagala do večera, ampak bi jih naredila, ko se po prihodu iz šole nekoliko spočije, osveži in kaj poje, še pred odhodom na obveznosti. V načrtovanje vpletite proste petke.
Izredno se obnese zapisovanje domačih nalog
Vpeljite pravilo, da si hči na poseben list, ki ga nosi s seboj v mapi, da se ne zmečka, zabeleži, kaj ima za domačo nalogo pri posameznem predmetu. Seveda je opisana tabela le osnutek, prilagodite si jo po trenutnih potrebah.
Droben, a pomemben nasvet: kvadratek za predmet, kjer ni naloge, naj bo prekrižan, tako se izognete vprašanju – ali ni naloge ali le ni vpisana.
Najlaže bo, da natisnete tabelo na list A4, z večjimi kvadratki, kot nekakšen povečan urnik. Vodoravno so kolone s posameznimi dnevi od ponedeljka do petka, navpično predmeti vsakega posameznega dne, na vrhu tabele naj bo oznaka, za kateri teden gre. V vsak kvadratek naj si hči vpiše, kaj je za domačo nalogo – kateri učbenik ali delovni zvezek ali kaj drugega, katera stran in katere naloge.
Tak način je mnogo bolj pregleden kot označevanje nalog v zvezkih in knjigah, tudi vi boste imeli popoln pregled nad obveznostmi. Drug način je star – trpežna beležka, kamor vpisuje vse.
S svojim odnosom do šolskih obveznosti vplivate na njenega
Jasno mi je, da pri mladostnikih nikamor ne pridemo s pridigami. Predvsem so imuni na pogovore o pomembnosti učenja, tega velika večina preprosto ne sprejme, kar je za obdobje odraščanja popolnoma razumljivo.
Vaša hči je pri svojih obveznostih špekulirala, dobili so jo in to je vse, nobenega razloga nima, da bi bila zaradi tega užaljena. Ob tem potrebuje vašo potrditev, da je dobro nalogo narediti ne glede na vse.
To me spominja na odnos ljudi do omejitve hitrosti. Kadar ne pričakujejo nadzora na cesti, si marsikdo dovoli objestno divjanje z bistvenim prekoračenjem predpisane hitrosti (pa s tem ne mislim, da se mi zdijo te omejitve vedno sprejemljive), kadar pa srečajo kakšen nadzor, so vsi pridkani in upočasnijo. Pa tudi besni, če jih oglobijo. Najpogostejša misel je: »Pa prav mene so dobili!« Kot pri vaši hčerki.
Res pa je, da nepregledane naloge ne mečejo dobre luči na učitelje, saj bi bile bistveno pogosteje narejene, če bi bila kontrola redna. Pa še učitelji bi s tem dobili pomembno informacijo, česa učenci morda niso dovolj razumeli.
Dobro je, da ima hčerka hobije, ki jo veselijo, ni pa to dovolj
Po eni strani je spodbudno, da hči tako resno jemlje svoje popoldanske aktivnosti, po drugi pa minimalizira pomen pouka in šolskih obveznosti. Opisujete njeno popoldansko utrujenost, povezano z opravljanjem šolskih obveznosti.
Spremljajte, ali je to res utrujenost, v tem primeru se oglasite pri njenem osebnem zdravniku, da pogleda, ali je za to kakšen telesni vzrok, bolj verjetno pa se mi zdi, da ima energijo le za aktivnosti, ki jo privlačijo in zabavajo. Morda je rešitev v tem, da zvečer zamenjate vrstni red, naj najprej opravi obveznosti in se potem razvedri z igricami. Srečno!
Eva
