Ta izkušnja, ki jo doživljamo številni od nas, ko se zdi, da naša notranja mladost kljubuje realnosti našega časa, je fascinantna mešanica psihologije, biologije in sociologije. Kljub neizogibnemu minevanju časa številni v sebi nosimo mladostno jedro, ki zanika našo dejansko starost. Ta pojav pogosto imenujemo subjektivna starost. Glede na dansko študijo, objavljeno v Psychonomic Bulletin & Review, se ljudje, starejši od 40 let, pogosto dojemajo kot povprečno 20 odstotkov mlajši od svoje dejanske starosti. Zanimivo je, da se ta fenomen mlajše subjektivne starosti začne že pri 25 letih – pred tem se večina ljudi počuti starejše, kot so.
Raziskava fenomenov
Psihologi in znanstveniki ta pojav proučujejo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja in domnevajo, da bi lahko različni kulturni dejavniki vplivali na naše dojemanje lastne starosti. Druga študija iz leta 1989 je zaključila, da so subjektivne starostne identitete oblika obrambnega zanikanja, ki jo lahko odrasli uporabijo, da se distancirajo od stigme, povezane s staranjem. Belén Alfonso, psihologinja, specializirana za študije spolov, se strinja.
Če se pri šestdesetih počutite kot v svojih dvajsetih, to pomeni, da se imate za močno, energično in privlačno žensko.
Ageistični odnos
»Nezavedno ponotranjimo negativne stereotipe o starosti, zato se upiramo identifikaciji s starejšim človekom. Takšna stališča in stereotipi o starosti še posebej prizadenejo ženske zaradi javnega poudarjanja mladosti kot nečesa, kar se enači z aktivnostjo in privlačnostjo, nasprotno pa se starost povezuje z neproduktivnostjo, boleznijo in odvisnostjo,« pravi Alfonsova.
Čeprav je razumljivo, da se zreli posamezniki dojemajo ali predstavljajo kot mlajši, je pomembno prepoznati družbene pritiske, ki spodbujajo takšno vedenje. Če se pri šestdesetih počutite kot v svojih dvajsetih, to pomeni, da se imate za močno, energično in privlačno žensko, toda zakaj teh lastnosti ne moremo povezati s svojo dejansko in zrelo starostjo?
Nasprotovanje stereotipom
Primer Madonne skoraj popolno prikazuje ta pojav. Pevka, ki je dopolnila 66 let, se srečuje z nenehnimi kritikami zaradi svojega samozavestnega in mladostnega vedenja, vključno s tverkanjem in pridružitvijo viralnim trendom na TikToku. Številni na družbenih omrežjih menijo, da bi morala biti ženska v 60 letih bolj konservativna. V odgovor je Madonna na Instagramu zapisala: »Ujeta sem v soj staranja in mizoginije, ki prežema svet. Svet, ki noče slaviti žensk, starejših od 45 let, in čuti potrebo, da jih kaznuje, če imajo še vedno imele močno voljo ter so delavne in pustolovske. Nikoli se nisem opravičila za eno od svojih kreativnih odločitev ali za svoj videz ali oblačenje in se nikoli ne bom.«
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Madonna s svojim odnosom dokazuje, da telesna aktivnost, erotika in trendi na družbenih omrežjih niso izključni le v zrelih letih, vendar je treba upoštevati tudi to, da glasbena industrija z zatekanjem pritiska na zrele ženske, da se vklopijo v mladostni kalup in se zatekajo k estetski kirurgiji ali fotoshopu.
In tudi Paddy Jones iz Velike Britanije ni bila omejena s starostjo. Ta Guinnessova rekorderka je kot najstarejša plesalka akrobatske salse pri osemdesetih plesala kot pri dvajsetih, na kar je bila upravičeno ponosna. Bila je na številnih tekmovanjih in povedala, da se ne počuti, kot bi bila stara 80 let. Zdaj je stara 89 let in ne tekmuje več; čeprav lahko subjektivna starost izboljša kakovost življenja, dejanska starost na koncu prevlada.
Vzrok ali posledica
Kronološka starost je nespremenljiva, življenjski slog in vedenje pa lahko vplivata na subjektivno starost. Bruno Arpino, sociolog z Univerze v Padovi, ki je vodil evropsko študijo o kakovosti življenja starejših ljudi, ugotavlja, da so ljudje, ki se imajo za mlajše, navadno bolj zdravi, srečnejši in živijo dlje, vendar opozarja, da ni tako jasno, ali so te koristi vzrok ali posledica. Pojav se pojavlja predvsem pri tistih, ki so za svojo starost aktivni, k mlajši subjektivni starosti pa prispevajo dejavniki, kot so družabnost, hobiji in medgeneracijski odnosi.
Videti sebe kot mlajšega lahko koristi tako telesnemu kot duševnemu zdravju. Sprejemanje mlajše subjektivne starosti nam lahko pomaga, da kljub dejanski starosti čim dlje ostanemo mladi po srcu.
