Nima 27, ampak 47 let: Prvi človek, ki je uspešno pomladil svoje telo

Ko se je Bryan Johnson iz daljnih ZDA javil udeleženkam in udeležencem konference o zdravi dolgoživosti, je marsikomu v veliki dvorani Inštituta Jožef Stefan (IJS) ob pogledu na moškega na zaslonu nehote zastal dih. Zdi se, da ima nekje 27, kvečjemu trideset let. Toda Johnson, čigar zglajeni, sijoči obraz je prvi obraz globalnega gibanja za vitalno dolgoživost, je konec avgusta dopolnil 47 let.

Bilo je pred tremi leti, ko se je ameriški multimilijonar telesno in duševno znašel povsem na dnu (»kronična depresija in katastrofalne prehranjevalne navade naredijo svoje«), in takrat je začel snovati nov življenjski režim. »Okoli sebe sem zbral ekipo tridesetih vrhunskih zdravnikov in izmerili so biološko starost vsakega izmed mojih organov. Nato smo šli skozi vse znanstvene članke o dolgoživosti oziroma 'dolgozdravja' in implementirali najuspešnejše ukrepe,« je povedal zbranim v dvorani IJS. Tako je zaživel po nadrobno določenem protokolu, ki vključuje vrsto prehranskih dodatkov, strog režim spanja in telesne vadbe (več o njem preberite v okvirčku). Za nameček si redno privošči posege, kot je transfuzija krvne plazme in genska terapija. Rezultat: Johnson velja za prvega človeka, ki je uspešno pomladil svoje telo. Preiskave kažejo, da je biološka starost njegovih ledvic 25 let, kože 28 let, pljuč 18 let in srca 37 let.

Bryan Johnson je privrženec transhumanizma, filozofskega, znanstvenega in družbenega gibanja, ki temelji na zamisli, da človeška rasa zmore in celo mora z uporabo tehnologije preseči svoje biološke omejitve – vključno s staranjem in smrtjo. »Ne umri!« je slogan, pod katerim skuša Johnson mobilizirati čim več ljudi in tako doseči spremembo mentalitete, predvsem pa moralnih in pravnih norm, ki zavirajo k vitalni dolgoživosti usmerjen tehnološki razvoj (kot na primer omejitve glede kloniranja in uporabe matičnih celic). Končni cilj je premik človeške vrste na raven superinteligentnih in nesmrtnih bitij. Zdi se kot znanstvena fantastika, toda kot pravi Martin Lipovšek, predsednik slovenskega društva za vitalno dolgoživost (ki je organiziralo omenjeno konferenco), smo na dobri poti vanjo: »V tem trenutku še nihče ne ve, koliko znaša maksimalna življenjska doba, ki jo omogoča tehnologija, optimisti pa trdijo, da je že zelo dolga, vsaj 120, 150 let.«

Koliko stane večna mladost

Pri tem pa so transhumanisti oziroma zagovorniki vitalne dolgoživosti povsem jasni, da ne gre za podaljševanje s kroničnimi boleznimi obtežene starosti, temveč za bolečin prosto, aktivno življenje vse do konca. »Imamo vrsto tehnologij in tehnik, zaradi katerih je to že sedaj realnost,« pojasnjuje Lipovšek in izpostavi epigenetsko reprogramiranje (»oziroma pomlajevanje celic«), gensko terapijo, odstranitev nefunkcionalnih celic, terapije z matičnimi celicami in podobno. Sam se trudi, da živi »zmerno zdravo«, kar pomeni, da igra odbojko in hodi v hribe, uživa zdravo hrano in jemlje nekaj izbranih prehranskih dodatkov. To je sicer daleč od protokola Bryana Johnsona, toda Lipovšek pravi, da posameznik »ne more doseči čudeža, temveč je ključ za dolgoživost razvoj znanosti«.

Bryan Johnson za svoj režim »dolgozdravja« letno porabi okoli dva milijona dolarjev – vsota, ki je slehernik ne zbere v vsem svojem – za zdaj še prekratkem – življenju. Toda z nekaj odrekanja so tudi sleherniku že na voljo dodatki, preiskave in terapije, ki mu lahko pomembno izboljšajo zdravje ter podaljšajo življenjsko dobo. Med vodilnimi svetovnimi ponudniki teh dolgoživostnih paketov je visokotehnološko podjetje The Nu, ki ga je ustanovil slovenski inovator Enej Kuščer. The Nu je razvil »prvi integrativni dolgoživostni model, ki temelji na umetni inteligenci«; svojim strankam ponujajo nadrobno diagnostiko (med drugim vam pregledajo gene, kri, črevesno floro, proteine, delovanje metabolizma) in širok nabor naprav, ki merijo delovanje telesa, ob tem pa celovito analizirajo še strankino življenjsko okolje (od kakovosti zraka in vode do ravni stresa, življenjski slog in družabno življenje). Na tej podlagi vam določijo biološko starost (oziroma stopnjo iztrošenosti) in natančno napovedo pričakovano življenjsko dobo – ki pa jo lahko znatno podaljšate s programom za življenje, ki ga posebej za vas izdelajo s pomočjo umetne inteligence. Začetni paket je na voljo že za 229 evrov, celovita obravnava pa stane 769 evrov.

Ekonomske priložnosti iskanja čaše nesmrtnosti se zavedajo tudi v najrazličnejših podjetjih, denimo v Medexu. Pri tem se opirajo na najnovejša dognanja o naravi staranja, po katerih pešanje telesnih in umskih sposobnosti z leti ni neločljiv del človeškega ustroja, temveč je v veliki meri posledica nezdravljenega sistemskega vnetja, ki povzroča velik del kroničnih bolezni, od Alzheimerja do številnih vrst raka. To vnetje pa se da ublažiti ali nemara nekoč celo odpraviti z uporabo izdelkov, kot je matični mleček, ki ga izdelujejo čebele. »Izkazalo se je, da njegovo redno uživanje ne podaljšuje le življenja matici – ta živi tudi dvajsetkrat dlje kot delavke, ki se prehranjujejo z medom – temveč poveča tudi življenjsko dobo drugih organizmov, vključno z mišmi,« je na omenjeni konferenci zatrdil vodja raziskav pri Medexu Rok Kopinč.

Zreti v oči starke s koso

Sporočilo transhumanistov je torej naslednje: napočil je čas, da lahko na staranje in smrt nehamo gledati kot na »naravna« in zato neizogibna procesa. »To je izreden, bržkone največji preskok v celotni zgodovini človeštva,« je dejal Bryan Johnson. »Dokler verjameš, da je smrt neizogibna, ta vera povsem obvladuje vse vidike tvojega življenja. Če pa lahko verjameš, da ni tako, se zate spremeni celotna resničnost.« Sprememba pa ne bi bila omejena zgolj na dolgožive posameznike, temveč na vso družbo in ves planet. Med ključnimi argumenti nasprotnikov transhumanizma je dejstvo, da je ljudi že sedaj preveč in da izčrpana Zemlja nikakor ne bi prenesla eksplozije populacije, ki bi jo povzročilo omejevanje ali celo odprava umiranja. Toda Martin Lipovšek meni, da bi ta pritisk lahko učinkovito nadzirali z dosledno regulacijo prebivalstva skozi družinske politike: »Morda bi na neki točki morali parom določiti, da ne smejo imeti več kot dva otroka; to bi bilo odgovorno do ekosistema.«

Kakor je nedvomno tolažilna, pa je za marsikoga misel na nesmrtnost tudi strašljiva; ob pogledu na Bryana Jonhsona si človek ne more kaj, da ne bi začutil nekakšnega prirojenega strahu pred tolikšnim posegom v milijone let veljavne zakone evolucije. Kam vse skupaj pelje, pa skrbi tudi marsikaterega vernika in vernico, ki v transhumanizmu prepoznava uresničenje človekove pradavne želje, da bi stopil na mesto boga. »Ljudje imajo kup argumentov, s katerimi skušajo zavirati napredek,« potoži Lipovšek. »Pričakovali bi, da bo človeštvo z obema rokama zagrabilo priložnost, da se izvije iz primeža smrti in strahu pred njo, v praksi pa je mnogokrat nasprotno: v družbi sta se uveljavila nekakšna fascinacija nad smrtjo in prepričanje, da je njeno stoično sprejemanje nekakšen vrhunec plemenitosti. Marsikdaj slišimo, da lahko da življenju resničen smisel le smrt. Ne, smisel življenju da zgolj življenje samo, in kdor ga ljubi in ceni, se bo boril za njegovo kakovostno podaljšanje.«

To sta torej dva obraza odnosa sodobnega človeka do lastnega konca. Upanje proti stvarnosti, kljubovanje proti sprejemanju – odnos do pešanja in umiranja že od pamtiveka spravlja ob pamet mislece, znanstvenike, verske voditelje, pa tudi vse druge. Čarobne formule, ki bo dokončno osmislila človekov obstoj in prenehanje, pa ni iznašel še nihče. A znabiti, da se bo to že v naslednjih letih spremenilo. In nič več ne bo, kot je bilo.

Režim Bryana Johnsona za nesmrtnost

Prehrana:

- 2250 kalorij dnevno

- 10 odstotkov manj kalorij od dnevnih potreb (ves čas v stanju rahlega postenja)

- vegan

- 31 kilogramov zaužite zelenjave tedensko

- 100 tablet s prehranskimi dodatki dnevno

- prvi obrok ob 5.30, zadnji ob 11. (16–18 ur dnevnega posta)

Življenjski slog:

- ena ura vadbe dnevno, 25 različnih vaj v fitnesu in domačem bazenu

- posebni tretmaji za kožo, lase in oči

- osem ur in pol spanca vsako noč