Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je na vrhu UN COP16 o biotski raznovrstnosti v Caliju v Kolumbiji objavila posodobljen Rdeči seznam ogroženih vrst. V dokumentu so predstavljene številne ptice, plazilci, dvoživke in drevesa. Dokument je razkril strašljivo realnost: od 166.061 vrst rastlin in živali več kot četrtini, kar 46.337-im vrstam, grozi izumrtje.
Tudi ježe najbrž čaka strašna usoda. Status zahodnoevropskega ježa (Erinaceus europaeus) v Evropi so znanstveniki premaknili iz "najmanj zaskrbljujočega" v "skoraj ogroženega". Ker število ježev dramatično pada, se znanstveniki bojijo, da bo treba ježe kmalu ponovno razvrstiti na seznam kot ranljive in sčasoma kot ogrožene.
V zadnjem desetletju se je število ježev zmanjšalo v več kot polovici držav, kjer živijo, vključno z Avstrijo, Belgijo, Dansko, Nemčijo, Norveško, Švedsko in Združenim kraljestvom. Na Nizozemskem so že na seznamu ogroženih. Poročilo ocenjuje, da se je populacija ježev zmanjšala za 16-33 odstotkov, v nekaterih regijah, kot sta Bavarska v Nemčiji in Flandrija v Belgiji, pa se je populacija ježev še bolj drastično zmanjšala, za kar 50 odstotkov. Najbolj pereča situacija vlada v Združenem kraljestvu, kjer je raziskava iz leta 2022 pokazala, da se je populacija podeželskih ježev od leta 2000 zmanjšala za osupljivih 75 odstotkov.
Ježi, ki v povprečju živijo dve do tri leta, lahko pa dosežejo tudi 10 let, se razmnožujejo šele po 12 mesecih. Z vsako brejostjo samice ježa skotijo od tri do pet mladičev, kar pa niti približno ni dovolj za ohranitev njihove populacije.
Ljudje smo najhujši ježevi sovražniki
Raziskovalci pravijo, da glavno grožnjo ježem predstavlja izguba njihovega habitata zaradi človekove dejavnosti. Največji posamični morilec ježev so avtomobili, v zadnjem času pa so se jim pridružile še robotske kosilnice. Velika nevarnost ježem preti tudi zaradi prevelike uporabe pesticidov s strani kmetov, vrtnarjev in lastnikov stanovanj. Ježi zaradi pesticidov izgubijo svoj vir hrane. Pesticidi ubijejo žuželke, črve in polže s katerimi se hranijo, lahko pa zastrupijo tudi njih.
Kaj lahko storimo?
Strokovnjaki pozivajo lastnike hiš naj pustijo malo bolj bujno rasti svoje žive meje, naj manj kosijo, uporabljajo manj pesticidov in puščajo majhne luknje v ograjah, da se bodo lahko ježi prosto gibali z ulice na dvorišče, ter da odvajajo vodo in ustvarjajo prostore, kjer si bodo ježi lahko našli zavetje.
Poziv znanstvenice
"Ljudje smo najhujši sovražniki ježev. Čeprav se bo svet še naprej obračal, ko ne bo več zadnjega ježa, ali lahko resnično sprejmemo dejstvo, da povzročamo njihovo izumrtje?" pravi danska raziskovalka Sophie Rasmussen. Rasmussen nas je še nagovorila: "Če pustimo, da izumre vrsta, ki nam je zelo pri srcu, kaj se bo šele zgodilo vrstam za katere nam ni toliko mar?"
