Materino mleko je evolucijsko idealno potrebam dojenčka prilagojena hrana, ki vsebuje vse esencialne hranilne snovi za optimalno rast in razvoj otroka. Poleg tega mleko vsebuje protitelesa, ki pomagajo pri zaščiti otroka pred okužbami in boleznimi, kar je še posebej pomembno v prvih mesecih življenja, ko je imunski sistem še nepopoln. Medtem, ko lahko hranila uspešno nadomestijo tudi mlečni nadomestki, je kolostrum s protitelesi dojenčku skorajda nenadomestljiv.
Materino mleko je v idealnem primeru, ko mama nima težav z dojenjem, najbolj varen, hranljiv in trajen vir preživetja za otroke v začetku življenja. Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da matere začnejo dojiti že v prvi uri po rojstvu otroka, izključno dojijo okoli šest mesecev brez dodajanja druge hrane ali tekočine, nato pa nadaljujejo z dojenjem dve leti ali še dlje, glede na občutke tako otroka, kot matere.
Prednosti dojenja za otroka
Materino mleko je polno esencialnih hranil, kot so beljakovine, maščobe, vitamini in minerali, ki so v njem prisotni v idealnem razmerju za otrokov razvoj. Poleg tega vsebuje prebavne encime in protitelesa, ki ščitijo pred okužbami dihal, ušesnimi vnetji, prebavnimi težavami in drugimi boleznimi. Raziskave kažejo, da imajo dojeni otroci imajo v povprečju manjše tveganje za razvoj alergij, astme, sladkorne bolezni tipa 1 in celo prekomerne telesne teže kasneje v življenju. Glede na novejša dognanja pa bi lahko celo doprineslo k boljšemu kognitivnemu razvoju.
Prednosti dojenja za mamo
Dojenje prinaša številne prednosti tudi za mamo. Telesu pomaga pri hitrejšem okrevanju po porodu, saj spodbuja krčenje maternice, kar zmanjšuje poporodno krvavitev. Prav tako dojenje dolgoročno znižuje tveganje za raka na dojkah, jajčnikih in osteoporozo. Poleg fizičnih koristi vzpostavlja tudi posebno čustveno vez med mamo in otrokom, saj bližina in dotik med dojenjem krepita občutek varnosti in povezanosti.
Izzivi pri dojenju in podpora v primeru težav
Kljub številnim prednostim pa lahko dojenje predstavlja tudi izzive, še posebej v prvih dneh po porodu. Mnoge matere se soočajo s težavami, kot so boleče bradavice, težave pri pristavljanju dojenčka ali nezadostna količina mleka. V takšnih primerih je ključna ustrezna podpora. Pomembno je, da matere poiščejo nasvet pri svetovalcih za dojenje ali zdravstvenih strokovnjakih, ki jim lahko pomagajo pri teh težavah in jim ponudijo spodbudo.
V Sloveniji beležimo visok delež dojenja v porodnišnicah, kjer je ob odpustu dojenih več kot 90 % novorojenčkov. Le dva do tri odstotke otrok po rojstvu ne prejema materinega mleka. Vendar pa se po odpustu iz porodnišnic pogostost dojenja hitro zmanjša – pri šestih mesecih se doji le še okoli polovica dojenčkov, pri dvanajstih mesecih pa le še četrtina. V povprečju slovenske matere dojijo svoje otroke sedem mesecev.
Pomen podpore in sprejemanja različnih odločitev
Da bi izboljšali pogostnost dojenja v lokalnem okolju, UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, izvajata pobudo Dojenju prijazna mesta, v kateri sodeluje šest slovenskih občin, med njimi Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Pobuda podpira in spodbuja dojenje v javnih prostorih ter ozavešča o njegovem pomenu.
Čeprav je dojenje priporočljivo, ni vedno mogoče ali primerno za vsako mamo in otroka. Pomembno je, da se matere, ki iz različnih razlogov ne morejo dojiti, ne počutijo stigmatizirane. Ključno je, da se vsaka mama počuti podprta v svoji odločitvi, ne glede na to, ali doji ali hrani otroka s formulo. Varnost, zdravje in čustvena povezanost z otrokom so tisto, kar resnično šteje.
Mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji
V Laškem bo 4. in 5. oktobra potekal XIII. Mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji, ki je namenjen strokovnjakom z različnih področij. Predavatelji bodo domači in tuji strokovnjaki, vključno z ameriško strokovnjakinjo Catherine Watson Genna, ki bo obravnavala teme, kot so alergije na hrano, vplivi prehrane matere na mikrobiom ter ultrazvočna analiza sesanja pri dojenčkih s priraščenim jezikom in drugimi stanji, ki lahko otežujejo dojenje.
