Ugotovil je, da je zbirateljstvo izjemno zahtevno delo, ki zahteva veliko znanja in tudi denarja, če hočeš imeti primerke pravih vrednosti: »Veliko je tudi ponaredkov. Ne nazadnje so nekatere znamke vredne tudi več milijonov evrov. Najdražja na svetu je bila prodana za skoraj devet milijonov, iz Britanske Gvajane.«
Na svojo zbirko je Matic izjemno ponosen, z njo ravna zelo spoštljivo in pazljivo, saj gre za številne redke primerke, ki so zanj dragoceni. Mednje spadajo tudi prve znamke, izdane na svetu, iz Velike Britanije, iz leta 1840, imenovane črni peni. »Tako so reševali problem plačevanja poštnine; prej je bil to strošek prejemnika, s tem pa so prešli na nov sistem, da jo plača pošiljatelj,« je pojasnil Matic. V vseh teh letih je sistematično, po letih in državah, zbral ogromno količino znamk, takšnih in drugačnih. Dopolnjuje jo na različne načine. Pogosto mu pomaga Robert Rozman, zbiratelj, ki ima trgovino Zbiralec v Krempljevi ulici na Ptuju. Tam vsak zbiratelj najde, kar potrebuje za zbiranje, gospod ima veliko znanja, zna pomagati. Ker je bilo po vsem svetu izdanih ogromno znamk, se je Matic moral omejiti, osredotočil se je na obdobje do leta 1936. Svojo zbirko je v albumih razdelil po državah, največ je vreden tisti z angleškimi znamkami. Te so posebej zanimive, ker so prvi začeli izdajati znamke, pa tudi zato, ker je bil v 19. stoletju britanski imperij na vrhuncu, imeli so največ kolonij.
Potrebno ogromno znanja, pa tudi kanček sreče
Za zbirateljstvo je izjemno pomembno bogato znanje geografije, zgodovine, politike in podobno, da se znamke ustrezno umestijo in se interpretira njihov pomen. O filateliji je Matic ogromno znanja pridobil tudi od znanega ptujskega filatelista Franca Goloba. Na nekaterih znamkah, predvsem angleških, namreč sploh ni navedeno ime države, saj je Velika Britanija znamke vedno izdajala s podobo monarha in so tako približno vedeli, v katero časovno obdobje znamka spada. Na večini prvih izdanih znamk na svetu so bili upodobljeni vladarji ali druge pomembne osebnosti v državi. So pa motivi izjemno raznoliki; znane so vojne znamke iz časov prve svetovne vojne, športne izdaje, pogosto so bili upodobljeni živalski motivi, prevozna sredstva …
Trg z znamkami po vsem svetu cveti. Matic ima različne izkušnje, od tega, da je za kakšno odštel preveč in bil tako pretentan, do tega, da je sam kupil kakšen primerek za deset ali 20 evrov, pa je ugotovil, da je pravzaprav vreden veliko več. Zgodilo se mu je, da so ga zbiratelji sami opozorili, da kakšno znamko prodaja prepoceni. Pri tem je očitno potrebno tako znanje kot sreča. Po svetu obstajajo velike dražbene hiše, ki živijo zgolj od prodaje znamk. Nekatere se ukvarjajo zgolj s prodajo najredkejših. Na teh spletnih dražbah Matic najde ogromno primerkov, ki jih potrebuje za izpopolnitev zbirke. Najdražja znamka, ki jo je kupil posamično, je stala 2500 evrov. »Trenutno so zelo drage ameriške znamke, ki pa se jih da Kitajcem tudi dobro prodati,« so njegove izkušnje.
Znamke nekoč in danes
Matic je prepričan, da so bile nekoč znamke bistveno bolj kakovostno izdelane kot danes: »Danes pravzaprav niti ne vem, ali temu lahko rečemo znamka, ker je na samolepilnem papirju. Morala bi biti zobčana, moraš jo odtrgati, te nove nimajo neke vrednosti in tudi dvomim, da jo bodo kdaj v prihodnosti imele.« Ohranjenost nekaterih znamk izpred več kot 180 let je izjemna in praktično neverjetna. Kot je pojasnil naš sogovornik, je seveda treba z njimi ravnati kar se da previdno. Pri odstranjevanju jih namočijo v vodo; ko se lepilo razpusti, se na brisači znamka posuši, nato se jo obteži. Ampak danes velja, da se znamke načeloma raje pustijo na papirju, še bolj, če je znamka zalepljena na celem pismu, saj takšna sporoča svojo celotno zgodovino, od kod je bila poslana in kam. Še najbolje je, da je vključeno tudi vsebinsko pismo, za to si filatelisti tudi prizadevajo. Žigi in barva naj se ne bi spremenili ali razbarvali, so pa primeri, ko je bilo v državah iz različnih razlogov (vojne ali na novo nastale države, kot Država SHS leta 1918) težje dobiti kakovosten papir, barvo in druge materiale. Prve slovenske znamke so denimo tako imenovani verigarji – pisana paleta barv, papirja in drugih posebnosti. Posebnosti teh malih koščkov papirja je ogromno, od tega je odvisna tudi njihova vrednost. Čeprav je zbirka Matica Merca izjemno pestra, si trenutno najbolj želi najti prvi izdani ameriški znamki. Na dražbah dosegajo vrtoglave vrednosti. Amerika, Britanija, Kitajska in Nemčija pa so države, iz katerih prihajajo najdražje znamke na svetu.
