Glicinija spada med listopadne ovijalke, ki so k nam prišle iz Azije, natančneje iz Kitajske oziroma Japonske. Tam pogosto krasijo vrtove in parke ter veljajo celo za statusni simbol obilja, lepote in prebujanja. Pri nas na okrasnih vrtovih najdemo dve vrsti glicinije, kitajsko in japonsko.
Kitajska ali japonska glicinija
Glicinijo posadite na sončno mesto, z bogatimi tlemi, ki so dobro odcedna, a se kljub temu ne izsušujejo preveč.
Vrtičkarji se običajno odločijo za kitajsko glicinijo, ki zraste tudi do osem metrov visoko in tvori do 30 centimetrov dolga socvetja. Ta se odprejo, še preden se rastlina olista. Prepoznamo jo po tipičnih vijoličasto modrih in dišečih cvetovih v socvetju, ki se odprejo naenkrat in dajejo enkraten videz. Cvetovi na hitro spominjajo na cvetove akacije, a nikar si ne privoščite eksperimentiranja z njimi, saj je celotna rastlina strupena. O tem nekoliko pozneje. Zacveti že v aprilu in je v popolnem cvetu nekje do konca maja. Poleg modrocvetne obstaja še bela barva rastline. Prvo cvetenje se po navadi zavleče do tretjega ali celo četrtega leta po zasaditvi, zato je najbolje, če izberemo rastlino, ki že cveti. Japonska različica lahko zraste do podobne velikosti, a je običajno nekoliko manjša. Razlika je tudi v odpiranju cvetov, saj se ti odpirajo od baze socvetja proti vrhu in zacvetijo šele, ko se je rastlina v celoti olistala.
Potrebuje sonce in globoka, plodna tla
Če želimo, da bo glicinija zacvetela v vsem svojem sijaju, jo posadimo na sončno mesto, saj za dobro rast potrebuje več kot šest ur sonca na dan. Zagotovite ji tudi globoka, s hranili bogata tla, ki se ne izsušujejo preveč. Raste sicer v večini tal, a če je mogoče, ji zagotovite nevtralna do rahlo kisla tla, s pH okoli šest do sedem. Pred zasaditvijo pripravite sadilno jamo. Ta naj ima premer enega metra in vsaj pol metra globine. Prst pomešajte z domačim kompostom ali hlevskim gnojem, kar bo izboljšalo strukturo tal in zračnost, po zasaditvi pa obilno zalivajte.
Zagotovite ji podporo
Kot smo že omenili, je glicinija ovijalka, zato potrebuje dobro oporo, ob kateri se vzpenja z ovijanjem. Opora naj bo masivna in trdna, saj so lahko odrasle rastline precej masivne in težke. Če jo želite vpenjati ob zidu, ji postavite mrežo ali stebričke. Napete vrvi precej hitro podležejo teži in počijo. Nikar je ne sadite ob drevesa, saj bo uničila avtohtono drevo. To počne tako, da drevo počasi duši s prepletanjem lastnih vej, kar pa vodi v propad drevesa.
