V dvorani, kjer je postavljen boksarski ring se tre navdušenih gledalcev, ki pričakujejo svojo "dozo krvi in adrenalina". Ko vanj vstopita tekmovalca, ju bučno pozdravijo. Potem pa se hrup poleže. V ringu namreč stoji mizica, na njej pa šahovska plošča. Tekmovalca si nadeneta glušnike, sedeta vsak na svojo stran in na sodnikov znak začneta z igro. Tri minute imata na voljo. Ko te minejo, temovalca vstaneta, mizico odnesejo, tekmovalca pa si nadeneta rokavice in ščitnike za zobe. Po nekaj časa se oglasi boksarski zvonec. Na sodnikov znak se tekmovalca spopadeta. Dvorana spet završi. Runda traja tri minute. Po končani rundi boksa v ring spet prinesejo šahovsko mizico s figurami na poziciji, ki sta jo pustila nazadnje. Spet si tekmovalca nadeneta glušnike, sedeta za mizo in naslednje tri minute nadaljujeta s šahovsko partijo. Tej ponovno sledi boksarska runda ...
Tako je videti nova borilna disciplina, ki se imenuje chessboxing, mešanica šaha in boksa, ki postaja vse bolj popularna.
IDEJA JE NASTALA V STRIPU
Ideja za to nenavadno kombinacijo moči in možganov pa je nastala - v stripu. Znani francoski risar stripov Enki Bilal - sicer s pravim imenom Enes Bilalović, češko-bosanskega rodu, ki je bil rojen v Beogradu - je leta 1992 objavil strip, v katerem je bila zgodba vezana za mešanico boksa in šaha.
Strip je prišel v roke nizozemskemu umetniku in boksarju srednje težke kategorije, Iepeju Rubinhgu, ki se je nad idejo navdušil in v njem videl navdih za performans. Je pa prikrojil zgodbo iz stripa. V njem sta se namreč nasprotnika najprej zmlatila do konca in potem zaigrala partijo šaha. Rubingh je to spremenil v izmenično šahiranje in boksanje in leta 2003 je bilo v Amsterdamu organizirano prvo svetovno prvenstvo v chessboxingu. Malo pred tem je bila ustanovljena tudi Mednarodna chessbox zveza. Naslov prvega svetovnega prvaka je šel v roke "izumutelju", Iepeju Rubinhgu.
KDO ZMAGA?
Od takrat je chessboxing postal vse bolj popularen. Celoten match je sestavljen iz 11-ih rund, v katerih se izmenjujeta šah in boks. S šahom se match začne in tudi konča - če seveda nasprotnika prideta do konca, vsaka runda pa traja tri minute. Šah se igra po pravilih, ki veljajo za to igro, vsak šahist pa ima na voljo 9 minut, polovico od skupno 18-ih minut, kolikor skupaj trajajo šahovske runde.
Zmaga pa tisti, ki bodisi nockautira nasprotnika v boksu ali ga matira v šahu. Izgubi tisti, ki mu je zmanjkalo časa pri šahu, se preda v katerikoli od obeh disciplin ali je diskvalificiran v eni od njih. Če se šah konča z remijem, steče še dodatna boksarska runda. Tisti, ki ima na koncu več točk, zmaga.
POTREBUJETE VSAJ 1.600 TOČK ELO
Tudi pri chessboxingu imajo, tako kot pri navadnem boksu, kategorije po teži nasprotnikov. Za tekmovanje pa je potrebno imeti vsaj 1.600 točk po ELO lestvici - mednarodni lestvici za točkovanje in ocenjevanje šahovskega znanja in napredka. V chessboxingu pa lahko tekmujejo tudi ženske.
Nenavadni šport postaja po svetu vse bolj priljubljen in chessboxarske zveze so ustanovljene že v več kot 20-ih državah sveta. Najbolj popularen pa je ta šport v Nemčiji, Veliki Britaniji, Rusiji in Indiji, ter seveda tudi v Franciji in na Nizozemskem.
Leta 2016 je predsednik mednarodne zveze Kirsan Ilyumzhinov napovedal, da si bo chessboxing prizadeval postati tudi olimpijska disciplina.
Kako je videti chessboxing, pa si poglejte v spodnjem videu (v angleščini)
