Na severnem tečaju so namreč v sredo izmerili le še 3,41 milijona kvadratnih kilometrov ledu, kar je najmanj od začetka merjenj leta 1979 ter kar 45 odstotkov manj kot pred 33 leti. Krivec naj bi bile po oceni znanstvenikov podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek.
Med letoma 1979 in 2000 je površina Arktičnega morskega ledu merila v povprečju 7,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da se je v zadnjih letih stalila približno polovica tega ledu. Leta 2007 so na Arktiki namerili 4,17 milijona kvadratnih kilometrov ledu, kar je bilo za takrat rekordno malo.
Led na Arktiki se sicer poleti tali, pozimi pa se začne njegova količina ponovno povečevati. Po navedbah znanstvenikov se je začela količina ledu znova širiti ta ponedeljek.
Oceanograf Wieslaw Maslowski je v sredo v New Yorku pojasnil, da se je od leta 1979 pa do letos obseg morskega ledu na Arktiki zmanjševal v povprečju za 13 odstotkov na desetletje, a obenem se je v letih 1979-2000 krčil za samo šest odstotkov na desetletje. "Če se bo ta trend nadaljeval, bo svet do konca tega desetletja ostal brez morskega ledu," je posvaril Maslowski.
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so prav tako opozorili, da se lahko že kmalu zgodi, da bo severni pol poleti ostal v celoti brez ledu. Izvršni direktor Greenpeace International Kumi Naidoo je opozoril, da tokratni podatek predstavlja odločilni trenutek v zgodovini človeštva.
"V manj kot eni generaciji smo spremenili pogled na naš planet iz vesolja in morda bo severni tečaj poleti kmalu popolnoma brez ledu. Namesto da bi se ukvarjali z izvorom problema podnebnih sprememb, je trenutni odziv naših voditeljev spremljanje taljenja ledu, da bi si po njegovem izginotju razdelili preostanek," je bil kritičen Naidoo.
Obenem je vendarle izrazil upanje, da "bodo prihodnje generacije ta dan poznale kot preobrat, ko je nastal nov duh globalnega sodelovanja za soočenje s temi velikimi izzivi", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Znanstvenica ameriškega Nacionalnega podatkovnega centra za sneg in led Julienne Stroeve, ki je trenutno na Greenpeaceovi ladji na Arktiki, kjer izvaja raziskave o rekordnem taljenju ledu v regiji, pa je izpostavila, da nov rekord nakazuje, da je Arktika morda stopila v novo podnebno dobo, kjer kombinacija tanjšega ledu skupaj s toplejšim zrakom in temperaturo morja pomeni povečevanje izgube ledu, so sporočili iz Greenpeacea v Sloveniji.
"Izguba poletnega ledu je vodila k nenavadnemu segrevanju arktične atmosfere, kar na drugi strani vpliva na vremenske vzorce na severni polobli. To se izkazuje v vztrajanju ekstremnih vremenskih vzorcev, kot so suše, vročinski vali in poplave," je izpostavila.
Greenpeace poziva k ustanovitvi globalnega rezervata na nenaseljenem območju okoli severnega tečaja in k prepovedi industrijskega vrtanja nafte ter ribolova, ki nista v skladu s trajnostnim razvojem, v preostalem delu Arktike.
Klimatologi sicer tudi opozarjajo, da bi izginotje ledu lahko pospešilo izmenjavo toplote med oceani in atmosfero, to pa lahko povzroči silovit veter, ki lahko povzroči izredno hladne in zasnežene zime v Evropi.
