"Leto in pol sem delal z zasvojenci, ki imajo pridružene zdravstvene težave, kar je bila zame prav posebna izkušnja. Potem pa me je potegnilo v igralske vode. Zakaj, še sam ne vem. Nisem pa nikoli razmišljal, da bi se vpisal na AGRFT, čeprav se zavedam, da bi tam pridobil veliko znanja, predvsem s področja fonetike, govorice telesa, retorike in še marsičesa drugega. Pravijo, da so mi na kožo pisane bolj humoristične vloge. Mogoče je to zato, ker sem tak tip človeka, ki ljudi spravlja v smeh."
Čeprav je zadovoljen s tem, kar počne, pa pravi, da v igralskem poklicu ni vse z rožicami postlano. "To je trdo delo, snemanja od jutra do večera, ponoči, ob nečloveških urah. Zraven pa je vedno prisoten strah, da ne boš dobil ponudb, ne boš imel dela. Ravno preden se je začelo snemanje serije Ja, Chef!, je kazalo tako, a vedno znova se na srečo kaj najde. Ni pa prijetno, da si v takšni negotovosti."
