Kaj lahko gledalci pričakujejo od jesenske sezone?
Tega vprašanja se vedno malo bojim, ker se mi zdi, da se od ustvarjalcev v vsaki sezoni pričakuje več in drugače, pri licenčnem kvizu pa je to v resnici težko. A kljub temu smo se v prihajajoči sezoni nečesa domislili. Odslej bodo v kviz prišli posebni gostje, ki bodo postali pomembna »postaja« za vse tekmovalce. V prvi oddaji tako pričakujemo Tilna Artača. Super bo.
Nam lahko poveste kaj več o posebnih gostih?
Odslej nas bodo obiskovali znani Slovenci in Slovenke, prišli bodo na kratek klepet, predvsem pa s posebno nalogo. Tekmovalcu bodo prinesli dodatnega jokerja, seveda ne bo zastonj, morali bodo odgovoriti na dodatno vprašanje. Prve oddaje so že posnete, in to je res super popestritev kviza. Imenuje se polčas, ker je na vrsti točno na polovici kviza, ko tekmovalec potrebuje malo sprostitve in pozitivne energije. Novost smo si izmislili sami, avtorji licence so bili navdušeni in odslej je to del mednarodnega formata.
Vsakega tekmovalca čaka ducat vprašanj. Kako sploh poteka proces sestavljanja in izbiranja vprašanj in kako težka so po vašem mnenju?
V računalniku, kjer je baza vprašanj, je skoraj tisoč vprašanj različne težavnosti. Vprašanja pišejo različni sestavljavci, ki tudi določijo težavnost. To je zelo pomembno, saj tekmovalec dobi različno težka vprašanja, pač odvisno od stopničke, na kateri je. Preden pride vprašanje v bazo, ga pregleda še strokovni sodelavec in po potrebi še zunanji strokovnjak. Dobro vprašanje mora biti tudi zanimivo za gledalce, ne samo za tekmovalca. Ljudje se morajo ob njih česa naučiti, se zabavati, čuditi. Ne smemo biti dolgočasni. Zdi se mi, da je to posebna spretnost, ki smo se je naučili v vseh teh letih. Vprašanja so ravno prav težka, da smo v očeh gledalcev resen in težak kviz, ne pa samo zabavna igrica, a smo vseeno tudi sproščena in zabavna oddaja in to želimo ostati.
Katere uganke ali kvizi so vam najljubši?
Odkar sem voditelj kviza, sem z Jokerjem kar zadovoljen in mi poteši mojo kvizovsko lakoto in radovednost. Nikoli nisem bil ugankar, še križank nikoli nisem reševal. Televizijski kvizi pa so me vedno zanimali, ker so malo podobni šoli – saj veste, po izobrazbi sem profesor in to imam v sebi –, hkrati so zabavni in napeti, kar mi je še bolj všeč. Kombinacija stvari, ki me v življenju resnično zanimajo.
Če se ne motim, se je vaše televizijsko delo na neki način začelo s kvizi, ugankami, predvsem pa z besedami. Takrat v devetdesetih letih ste bili razlagalec pomenov besed, kajne?
Ja, nerodni začetki. Kot študent sem razlagal neznane besede, ki so jih ljudje uganili v neki igrici, ki jo je vodila Eva Longyka. Kdo bi si mislil, da bom čez 25 let spet pristal v tem žanru. A si upam reči, da na mnogo višji ravni.
Razvedrilo se je v teh letih močno spremenilo, saj klasičnih zabavnih (in nedeljskih) oddaj skoraj ni več ...
Marsičesa ni več, stvari se vrtijo drugače. Vsebine, ki so bile nekoč v prime time terminu ob nedeljah, so zdaj bolj stvar nedeljskega popoldneva. Nisem prepričan, da bi take oddaje še lahko bile uspešne in konkurenčne, zdaj se najbolj ambiciozne oddaje delajo drugače, so bolj profilirane, živimo v dobi uspešnih formatov, resničnostne televizije, domačih serij. Danes je narediti zares odmevno oddajo bistveno težje kot nekoč. Da o denarju ne govorim.
Vrniva se k Jokerju ... Kako uspešen tekmovalec bi bili vi, če bi tekmovali v tem kvizu?
Ne vem, ali bi si upal, nikoli nisem o tem razmišljal, čeprav vsem tekmovalcem zagotavljam, da bodo preživeli, da se nikomur ni nič hudega zgodilo in da se lahko imajo prav fino. In ponavadi je res tako. Jaz bi seveda najraje šel v kviz brez naravoslovnih vprašanj, to mi res ne leži. Vse ostalo nekako gre, a sem daleč od šampionske forme.
V Sloveniji imamo menda strice iz ozadja, pri vas pa slišimo glas iz ozadja. Kdo se skriva za tem?
To je Katja, moja sodelavka, ki je skrita v posebnem prostoru, nedaleč od studia. Vse vidi, vse sliši, pred seboj ima vse odgovore, ima splet, kjer vse najde. In kamere jo pustijo pri miru, prav zavidam ji. In zelo sem vesel, da sodelujeva, je super sodelavka, ki me vedno znova reši iz vsake zagate. Se mi zdi, da mi že bere misli po vseh teh letih.
Do zdaj je bilo 11 sezon, ki so prinesle šest zmagovalcev. Vam je kateri izmed njih ostal še posebej v spominu?
Vseh se dobro spomnim, 20.000 se ne zgodi prav pogosto. In vsak ima svojo pot do uspeha. Ne morem se odločiti, kdo mi je še posebej močno zapisan v spominu. Morda prvi, Tomaž Toplak. S tako lahkoto je prišel do glavne nagrade, da smo se bali, da bomo hitro brez denarja, če bo šlo tako naprej. To se je namreč zgodilo čisto na začetku prve sezone. A potem ni bilo tako. Zelo dober tekmovalec, takih si še želimo.
Kaj pa namizna igra Joker?
To bo nova nagrada za naše tekmovalce, ki bodo sodelovali v nagradni igri, zanje imamo pripravljeno posebno vprašanje, na katerega bodo lahko odgovorili na družbenih omrežjih. In odslej se bodo Slovenci lahko igrali Jokerja, tudi ko nas ni na sporedu. Morda bodo videli, kako je biti v koži tekmovalca, morda bomo ravno zato dobili kakšno novo prijavo.
Kviz Joker je na sporedu že pet let. Kakšna prihodnost se mu obeta prihodnje leto, glede na to, da ste po novem odgovorni urednik razvedrila?
Ne upam biti vedeževalec, ker se stvari na televiziji zmeraj vrtijo nepredvidljivo in bolj počasi. Joker bo še nekaj časa na sporedu, a gotovo se bo poslovil, takoj ko bomo za soboto pripravili novo večerno oddajo. Pot do oddaj je polna ovinkov. Res pa je, da sem trenutno zelo obremenjen, saj v resnici opravljam dve službi, in tega v nedogled ne zmorem. Malo se šalim, da je še sreča, ker sem mlad in nekako gre. Ko bo kaj novega, vam sporočim, obljubim.
Da še izkoristim priložnost, kaj se sicer obeta razvedrilu to jesen?
To jesen moramo končati, kar je zapisano v letošnjem programskem načrtu, ni posebnih novosti, vračajo se vse priljubljene oddaje, snemanja so v polnem teku. Ustvarjalci se zelo trudijo, da naredijo oddaje, ki bodo ljudem zanimive, zato velja načelo, da naj bo v vsaki oddaji kakšna novost, sprememba, ki je na televiziji skoraj nujna. Na tem mestu ne bom posebej razlagal, da delamo z rekordno nizkimi proračuni, nekatere oddaje dobesedno životarijo, res je težko motivirati ljudi in v uredništvu ohraniti pozitivno vzdušje, a sem optimist ter živim v prepričanju, da se bo tudi to kmalu spremenilo.
Se torej televizijskemu razvedrilu v letu 2025 obetajo boljši časi?
Če tega ne bi verjel, ne bi kandidiral za funkcijo odgovornega urednika. Nismo še tako daleč, da bi vam lahko z gotovostjo napovedal, kaj bo drugače, a resno upam, da bomo lahko ustvarili kakšno novo oddajo, da bomo za razvedrilo imeli več denarja, več ljudi, da bomo morda dobili priložnost za kakšen nov termin ali format, tega si želimo.
