Ampak tudi Žiga se mora kdaj pa kdaj spočiti, in vprašali smo ga, kako to počne najrajši. Kot boste opazili, je tudi med dopustom, pri jedeh in pijači, pravi veseljak.
»Letošnji dopust sem preživel v toplicah, natančneje v Moravskih toplicah, kamor smo se odpravili z družino. In zakaj ravno v toplice in ne na morje? Odgovor je zelo preprost, z nami je bil nečak Maks, ki obožuje bazene in toplice, zato smo se vsi prilagodili njemu. Že v začetku leta smo se skupaj z bratom, sestro in starši odločili, da bomo dopustovali vsi skupaj, torej mi otroci, naši starši in partnerji in partnerke, saj smo kot cela družina redko skupaj. Da nam na dopustu ni bilo dolgčas, pa je vsak dan znova poskrbel nečak Maks, kateremu energije nikoli ne zmanjka« se spominja družinskega dopusta Žiga.
Kaj pa malo bolj miren del dopusta? »Poleg tega sem seveda skočil tudi na morje dvakrat za en dan, da sem preveril, če znam plavati tudi v slani vodi. Ker imam tako delo in urnik dela, da lahko kdaj pa kdaj izkoristim prazne ceste med tednom se letos to storil s kratkima pobegoma na hrvaško morje. Enkrat sem se zapeljal do Pinezičev, kjer sem bil navdušen nad plažo, morjem in čisto vodo ter ugodno gostinsko ponudbo. Drugič pa sem se odpravil v Novigrad, kjer pa sem bil nad plažo malce razočaran, sem bil pa toliko bolj navdušen nad mestecem in dogajanjem na ulici. Oba dneva sem se zgodaj zjutraj odpravil na pot, tako, da sem se izognil gneči in prehitel tiste najbolj zgodnje obiskovalce plaže in si s tem zagotovil najboljšo pozicijo na plaži. Potem pa večino dneva preživel v senci in v vodi. Seveda ne gre brez hrane in pijače, tako, da sem si vsakič privoščil točeno pivo, travarico in ocvrte lignje, s pogledom na morje. Če se mene vpraša, je to obvezna klasika, ko si na hrvaški obali. Letos je bilo tako, kako pa bo drugo leto, iskreno še ne vem, saj nisem eden tistih, ki planirajo počitnice tako zgodaj, definitivno pa je moja želja iti v Grčijo. Tam sem sicer že bil in tudi delal, in takrat me je Grčija prevzela s svojo lepoto, tako lepoto morja kot mest, zaljubil pa sem se tudi v kulturo ter hrano in preprostost ljudi, ki živijo tam.«
