Kdo je bila kraljica Elizabeta II?
Kraljica Elizabeta II. je postala kraljica 6. februarja 1952, kronana pa je bila 2. junija 1953. Je mati princa Charlesa, prestolonaslednika, ter babica princev Williama in Harryja. Kot najdlje vladajoča monarhinja v britanski zgodovini si je prizadevala, da bi bilo njeno vladanje sodobnejše in občutljivejše za spreminjajočo se javnost, hkrati pa je ohranjala tradicije, povezane s krono.
Zgodnje življenje
Kraljica Elizabeta II. se je rodila 21. aprila 1926 v Londonu kot princesa Elizabeta Aleksandra Mary princu Albertu, vojvodi Yorškemu (pozneje znanemu kot kralj George VI.), in Elizabeti Bowes-Lyon.
Ob njenem rojstvu večina ljudi ni niti pomislila, da bo Elizabeta nekoč postala kraljica Velike Britanije. Elizabeta z vzdevkom Lilibet je v prvem desetletju svojega življenja uživala v vseh privilegijih kraljevske družine brez pritiskov, ki jih je predstavljala vloga prestolonaslednice.
Ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1939 sta Elizabeta in njena sestra večinoma ostali zunaj Londona, saj sta bili premeščeni na grad Windsor. Od tam je leta 1940 izvedla prvo od svojih znamenitih radijskih oddaj, s tem posebnim govorom pa je pomirila britanske otroke, ki so bili evakuirani iz svojih domov in družin. Štirinajstletna princesa je pokazala svojo mirno in trdno osebnost ter jim povedala, "da bo na koncu vse dobro, saj bo Bog poskrbel za nas ter nam dal zmago in mir".
Elizabeta je kmalu začela prevzemati tudi druge javne dolžnosti. Elizabeta, ki jo je oče imenoval za glavno polkovnico grenadirske garde, se je prvič javno pojavila leta 1942, ko je obiskala vojake. Prav tako je začela spremljati starše na uradnih obiskih v Veliki Britaniji.
Leta 1945 se je Elizabeta pridružila pomožni teritorialni službi, da bi pomagala pri vojnih prizadevanjih. Skupaj z drugimi britanskimi ženskami se je usposabljala za voznico in mehaničarko. Čeprav je njeno prostovoljno delo trajalo le nekaj mesecev, je Elizabeti omogočilo vpogled v drugačen, nekraljevski svet. Še eno živo izkušnjo zunaj monarhije je doživela, ko sta se lahko z Margaret na dan zmage v Evropi anonimno pomešali med državljane.
Vzpon na prestol
Ko je leta 1936 umrl Elizabetin dedek Jurij V., je njegov najstarejši sin (Elizabetin stric) postal kralj Edvard VIII. Vendar je bil Edward zaljubljen v ameriško ločenko Wallis Simpson, zato je moral izbirati med krono in svojim srcem. Na koncu je Edvard izbral Simpsonovo in se odpovedal kroni.
Ta dogodek je spremenil potek njenega življenja in jo uveljavil kot naslednico britanske krone. Njen oče je bil leta 1937 okronan za kralja Jurija VI. in je prevzel ime George, da bi poudaril kontinuiteto z očetom. Njena mati je postala kraljica Elizabeta; po smrti kralja Jurija leta 1952 je postala kraljica mati, njena hči pa kraljica Elizabeta II.
Elizabeta je prevzela dolžnosti vladajočega monarha 6. februarja 1952, ko je umrl njen oče, kralj Jurij VI. Slovesnost kronanja je bila prvič v zgodovini predvajana po televiziji, kar je omogočilo, da so si ljudje z vsega sveta lahko ogledali pompoznost in spektakel tega dogodka.
Mož princ Philip
Elizabeta se je 20. novembra 1947 v londonski Westminstrski opatiji poročila s svojim daljnim bratrancem Philipom Mountbattenom (priimek je prevzel po materini strani).
Elizabeta je Philipa, sina grškega princa Andrewa, prvič srečala, ko je bila stara le 13 let. Že od vsega začetka je bila navdušena nad njim. Skozi leta sta ohranjala stike in se sčasoma zaljubila.
Bila sta nenavaden par. Elizabeta je bila tiha in zadržana, medtem ko je bil Filip buren in odkrit. Njen oče, kralj George VI, je bil glede poroke zadržan, saj je bil Mountbatten sicer povezan z dansko in grško kraljevo družino, vendar ni imel velikega bogastva in po mnenju mnogih naj bi bil bolj grobega značaja.
V času poroke je Velika Britanija še vedno okrevala po opustošenju druge svetovne vojne, zato je Elizabeta zbirala kupone za oblačila, da bi dobila tkanino za svojo obleko.
Družina je prevzela ime Windsor, za kar sta se zavzemala njena mati in ministrski predsednik Winston Churchill, kar je povzročilo napetosti z njenim možem. Leta 1960 je obrnila ploščo in izdala ukaz, da bodo njeni potomci, ki ne bodo nosili kraljevskih nazivov (ali pa bodo potrebovali priimke za pravne namene, kot so poroke), uporabljali priimek Mountbatten-Windsor.
V naslednjih letih je Philip s svojimi nenavadnimi, kontroverznimi komentarji in govoricami o morebitnih nezvestobah povzročil številne glavobole na področju odnosov z javnostmi. Philip je umrl 9. aprila 2021, star 99 let.
Otroci
Sin Charles se je rodil leta 1948, leto po njuni poroki, hčerka Anne pa leta 1950. Elizabeta je imela še dva otroka - sinova Andrewa in Edwarda - leta 1960 oziroma 1964.
Leta 1969 je Charlesa uradno razglasila za svojega naslednika, tako da mu je podelila naziv valižanski princ. Slovesnost si je na televiziji ogledalo več sto milijonov ljudi.
Leta 1981 se je 32-letni Charles poročil z 19-letno Diano Spencer (bolj znano kot princeso Diano), pozneje pa so se pojavile govorice, da je bil v poroko prisiljen s strani svoje družine. Poroka je na londonskih ulicah pritegnila ogromne množice ljudi, na milijone ljudi pa je obred spremljalo po televiziji.
Charles in Diana sta rodila Elizabetina vnuka, princa Williama, ki je bil ob svoji poroki leta 2011 imenovan za vojvodo Cambriškega, drugega v vrsti za prestol, leta 1982, in princa Harryja leta 1984. Elizabeta je postala predana babica Williama in Harryja. Princ William je dejal, da mu je nudila neprecenljivo podporo, ko sta s Kate Middleton leta 2011 načrtovala poroko.
Elizabetin vnuk William in njegova žena Catherine, vojvodinja Cambriška, sta 22. julija 2013 pozdravila svojega prvega otroka, Georgea Alexandra Louisa - prestolonaslednika, ki je uradno znan kot "Njegova kraljeva visokost princ George Cambriški".
2. maja 2015 sta William in Kate dobila svojega drugega otroka, princeso Charlotte Elizabeth Diano, kraljičino peto pravnukinjo. Sledil je tretji otrok, princ Louis Arthur Charles, ki se je rodil 23. aprila 2018.
6. maja 2019 sta princ Harry, vojvoda Susseški, in njegova žena Meghan Markle kraljici podarila še enega pravnuka, saj se jima je rodil sin Archie Harrison Mountbatten-Windsor.
Poleg princa Williama in princa Harryja so kraljičini vnuki še Peter Phillips, princesa Beatrice Yorška, princesa Eugenie Yorška, Zara Tindall, lady Louise Windsor in James. Je tudi prababica desetim otrokom.
Družinsko drevo
Oče in mati Elizabete II. sta bila znana kot vojvoda in vojvodinja Yorška. Njen oče, princ Albert, vojvoda yorški, je bil drugi sin kraljice Marije in kralja Jurija V. Njena mati je bila lady Elizabeth Bowes-Lyon.
Elizabeta je bila povezana z večino evropskih monarhov. Med njenimi britanskimi predniki sta kraljica Viktorija (vladala od 1837 do 1901) in kralj Jurij III (vladal od 1760 do 1820).
Elizabeta kot ustavna monarhinja ne vpliva na politične zadeve in ne razkriva svojih političnih stališč. Vendar se redno posvetuje s svojimi predsedniki vlad.
Ko je Elizabeta postala kraljica, je imela povojna Velika Britanija še vedno precejšen imperij, dominije in odvisne države. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja pa so se številne od teh posesti osamosvojile in britanski imperij se je razvil v Skupnost narodov. Elizabeta II. je tako kot vodja Commonwealtha in predstavnica Velike Britanije obiskala druge države, med drugim je leta 1965 opravila prelomno potovanje v Nemčijo. Postala je prva britanska monarhinja na državnem obisku po več kot petih desetletjih.
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Elizabeta še naprej veliko potovala. Leta 1973 se je udeležila konference Commonwealtha v kanadski Ottawi, leta 1976 pa je odpotovala v Združene države Amerike na praznovanje 200. obletnice ameriške neodvisnosti od Velike Britanije. Več kot teden dni pozneje je bila v Montrealu v Kanadi, kjer je odprla poletne olimpijske igre. Leta 1979 je potovala v Kuvajt, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Katar, Združene Arabske Emirate in Oman, s čimer si je pridobila mednarodno pozornost in široko spoštovanje.
Leta 1982 je bila Elizabeta v velikih skrbeh zaradi princa Andrewa, ki je med falklandsko vojno služil kot pilot helikopterja v britanski kraljevi mornarici. Velika Britanija se je zaradi Falklandskih otokov spopadla z Argentino, spopad pa je trajal več tednov. V spopadu je umrlo več kot 250 britanskih vojakov, princ Andrew pa se je na materino veliko olajšanje varno in zdrav vrnil domov.
Leta 2011 je Elizabeta pokazala, da ima krona še vedno simbolno in diplomatsko moč, ko je postala prva britanska monarhinja, ki je obiskala Republiko Irsko po letu 1911 (ko je bila vsa Irska še del Združenega kraljestva).
Elizabeta je kot kraljica posodobila monarhijo, opustila nekatere njene formalnosti. Zaradi finančnih težav Velike Britanije in drugih držav je leta 2012 ukinila civilni seznam, ki je bil sistem javnega financiranja monarhije izpred približno 250 let. Kraljeva družina še naprej prejema določeno državno podporo, vendar je morala kraljica zmanjšati porabo.
Kljub občasnim pozivom, naj se umakne Charlesu, je Elizabeta ostala neomajna pri svojih kraljevskih obveznostih, ko je dopolnila 90 let. Še naprej je imela več kot 400 angažmajev na leto in še naprej podpirala na stotine dobrodelnih organizacij in programov.
Konec leta 2017 pa je monarhija naredila nekaj, kar je veljalo za pomemben korak k prehodu na naslednjo generacijo: Charles je 12. novembra na tradicionalno nedeljo spomina na mrtve položil venec k vojnemu spomeniku Cenotaph, kraljica pa ga je opazovala z bližnjega balkona.
Avgusta 2019 je Elizabeta, ki je sicer redko posegla v politične zadeve, ugodila prošnji predsednika vlade Borisa Johnsona, da do 14. oktobra, manj kot tri tedne pred načrtovanim izstopom Velike Britanije iz Evropske unije, prorogira (suspendira) parlament.
Odnosi s predsedniki vlad
V času Elizabetine vladavine je bilo na oblast postavljenih 14 predsednikov vlad, kraljica in predsednik vlade pa sta se tedensko zaupno sestajala. (Elizabeta se je srečala tudi s približno četrtino vseh ameriških predsednikov v zgodovini, nazadnje je junija 2019 na državni obisk sprejela Donalda Trumpa).
Z ikoničnim Winstonom Churchillom je imela izjemno prijateljski odnos, pozneje pa se je lahko nekoliko sprostila in bila nekoliko neformalna z laburističnima voditeljema Haroldom Wilsonom in Jamesom Callaghanom. Nasprotno pa sta imeli z Margaret Thatcher zelo formalen in hladen odnos.
Tony Blair je menil, da so nekateri koncepti monarhije nekoliko zastareli, čeprav je cenil Elizabetino javno izjavo po Dianini smrti.
Pozneje je vodja konservativcev David Cameron, ki je Elizabetin bratranec iz petega kolena, imel s kraljico tople odnose. Leta 2014 se ji je opravičil, ker je v nekem pogovoru razkril, da je nasprotovala škotskemu referendumu za neodvisnost od Velike Britanije.
Theresa May je bila opisana kot strogo zadržana glede načrtov za izstop iz Evropske unije, pri čemer je krožila govorica, da je bila Elizabeta vznemirjena, ker ni bila obveščena o prihodnjih izstopnih strategijah.
Grožnje kraljici Elizabeti in kraljevi družini
Elizabeta si je neutrudno prizadevala zaščititi podobo monarhije in se pripraviti na njeno prihodnost. Vendar je bila v svojem življenju priča napadom na monarhijo. Nekoč spoštovana institucija je preživela številne viharje, med drugim tudi grožnje s smrtjo kraljevi družini.
Leta 1979 je bila izjemno prizadeta, ko je v terorističnem bombnem napadu umrl lord Mountbatten, stric njenega moža. Mountbatten in več članov njegove družine so bili 27. avgusta na krovu ladje ob zahodni obali Irske. Med eksplozijo ladje je bil ubit lord Mountbatten in še tri osebe, med njimi eden od njegovih vnukov. Odgovornost za napad je prevzela IRA (Irska republikanska armada), ki je nasprotovala britanski vladavini na Severnem Irskem.
Junija 1981 je Elizabeta tudi sama doživela travmatičen dogodek. Vozila je na Trooping the Colour, posebni vojaški paradi ob njenem uradnem rojstnem dnevu, ko je moški v množici nanjo uperil pištolo. Streljal je, vendar je bila pištola na srečo napolnjena s slepimi naboji. Kraljica je bila prestrašena, vendar ni bila poškodovana.
Naslednje leto je Elizabeta doživela še hujši dogodek, ko je vlomilec vdrl v Buckinghamsko palačo in jo presenetil v njeni spalnici. Ko so mediji izvedeli, da princa Philipa med tem incidentom ni bilo videti, so ugibali o stanju kraljevega zakona.
Tabloidni škandali
Poroka Elizabetinega sina Charlesa z Diano je bila več let na naslovnicah časopisov, preden je par leta 1992 napovedal ločitev, ki ji je leta 1996 sledila uradna ločitev. Po Dianini smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997 je bila Elizabeta deležna intenzivnega medijskega nadzora. Njeno izjemno priljubljeno nekdanjo snaho so imenovali "princesa ljudstva".
Kraljica je bila takrat na svojem posestvu Balmoral na Škotskem s Charlesom ter njegovima in Dianinima sinovoma, princema Williamom in Harryjem. Elizabeta je več dni molčala, medtem ko je država žalovala za Dianinim odhodom, in bila ostro kritizirana zaradi pomanjkljivega odziva.
Širile so se zgodbe, da kraljica Diani ni želela prirediti kraljevega pogreba, kar je le še podžgalo razpoloženje javnosti proti monarhinji. Skoraj teden dni po Dianini smrti se je Elizabeta vrnila v London in podala izjavo o pokojni princesi.
Elizabeta je sprva nasprotovala tudi razmerju med njenim sinom Charlesom in Camillo Parker Bowles. Charles in Camilla sta hodila na zmenke več let, preden je spoznala kraljevo družino, vendar se je razmerje pod pritiskom družine končalo, nadaljevalo pa se je šele med Charlesovo in Dianino poroko. Ker je bila znana kot privrženka obredov in tradicije, je sčasoma začela kazati znake mehčanja svojega stališča. Ko sta se Charles in Camilla leta 2005 poročila, se Elizabeta in princ Philip nista udeležila civilnega obreda, ampak sta se udeležila verskega blagoslova in priredila sprejem v njuno čast na gradu Windsor.
Leta 1992 se je še en Elizabetin otrok, princ Andrew, znašel v tabloidih, potem ko so se pojavile fotografije njegove žene Sarah Ferguson v objemu drugega moškega. Par se je kmalu zatem ločil.
Novembra 2017 so mediji poročali, da ima kraljica na računih v tujini naloženih približno 13 milijonov dolarjev.
Vojvodstvo Lancaster, ki opravlja s kraljičinim premoženjem, je potrdilo, da so bile nekatere njegove naložbe na računih v tujini, vendar je vztrajalo, da so bile vse zakonite.
Leta 2017 je nekdanja lastnica podjetja za spodnje perilo Rigby & Peller, ki je Elizabeto oskrbovalo več kot 50 let, napisala tudi avtobiografijo, v katero je vključila nekatere svoje izkušnje s kraljevo družino. Čeprav je avtorica vztrajala, da "knjiga ne vsebuje ničesar porednega", se je kraljica v začetku leta 2018 odzvala tako, da je podjetju Rigby & Peller preklicala kraljevo odredbo.
Leta 2019 je bil princ Andrew po letih škandalov, povezanih z njegovimi spornimi poslovnimi prizadevanji in prijateljstvom z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, po medijskem viharju prisiljen odstopiti z javnih dolžnosti.
Le nekaj tednov pozneje, januarja 2020, se je družina znova znašla v središču pozornosti, potem ko sta se vojvoda in vojvodinja Susseška odločila, da se umakneta s svojih vlog višjih kraljevih predstavnikov.
Po začetku 21. stoletja je Elizabeta doživela dve veliki izgubi. Leta 2002, istega leta, ko je praznovala zlati jubilej oziroma 50. leto na prestolu, se je poslovila od sestre Margaret in matere.
Margaret, ki je bila znana po tem, da je bila bolj avanturistična duša kot drugi člani kraljeve družine, je umrla februarja po možganski kapi. Le nekaj tednov pozneje, 30. marca, je v starosti 101 let v Royal Lodgeu umrla Elizabetina mati, znana kot kraljica mati.
Diamantni jubilej
Elizabeta je leta 2012 praznovala svoj diamantni jubilej, s katerim je obeležila 60 let kraljevanja. V okviru praznovanja jubileja je bil 4. junija pri BBC organiziran poseben koncert, na katerem so nastopili Shirley Bassey, Paul McCartney, Tom Jones, Stevie Wonder in Kylie Minogue. Elizabeta je bila na tem zgodovinskem dogodku obkrožena z družino, vključno z možem Philipom, sinom Charlesom ter vnukoma Harryjem in Williamom.
Elizabeta je 9. septembra 2015 prehitela svojo prapraprababico kraljico Viktorijo, ki je bila najdlje vladajoči britanski monarh, saj je vladala 63 let.
Safirni jubilej
Kraljica je 6. februarja 2017 praznovala 65 let na prestolu in je edina britanska monarhinja, ki je praznovala safirni jubilej. Na ta dan je tudi obletnica smrti njenega očeta. Kraljica se je odločila, da bo dan preživela v miru na Sandringhamu, svojem podeželskem posestvu severno od Londona, kjer se je udeležila cerkvene maše.
V Londonu so ob tej priložnosti v Green Parku in na londonskem stolpu izvedli kraljeve salve iz orožja. Kraljeva kovnica je ob kraljičinem safirnem jubileju izdala tudi osem novih spominskih kovancev.
Hobiji
Kraljica je bila večino svojega življenja obkrožena s psi. Še posebej je znana po svoji ljubezni do corgijev, saj je imela več kot 30 potomcev prvega corgija, ki ga je dobila kot najstnica, vse do smrti zadnjega, Willow, leta 2018.
Elizabeta je bila tudi navdušenka nad konji, ki je dolga leta vzrejala čistokrvne konje in se udeleževala dirk.
Elizabeth ni bila rada v središču pozornosti, ampak se rada ukvarja z mirnimi zabavami. Rada je brala kriminalke, reševala križanke in menda celo gledala rokoborbo.
Nekaj manj znanih dejstev o njenem življenju
- Kraljica si je poročno obleko kupila z živilskimi kuponi iz druge svetovne vojne
- Kraljičin prvi konj se je imenoval Peggy
- Kraljica je edina oseba v Združenem kraljestvu, ki za vožnjo po javnih cestah ne potrebuje vozniškega dovoljenja.
- Potem ko je njen oče leta 1936 postal kralj, je princesa Elizabeta začela študirati ustavno zgodovino in pravo. Njeno veličanstvo se je med šolanjem doma učilo tudi francoščino, nemščino in glasbo.
- Po podatkih uradne spletne strani kraljeve družine je Njeno veličanstvo bolje prepotovano kot katerikoli britanski monarh pred njo. Samo v Skupnosti narodov je v času svoje vladavine obiskala več kot 150 držav.
- Preden je postala kraljica Elizabeta, je bila princesa Elizabeta med drugo svetovno vojno prostovoljka kot voznica tovornjaka in mehanik. S tem je postala prva ženska članica kraljeve družine, ki je služila v vojski.
- Njeno veličanstvo je v svojem življenju sedelo za neverjetnih 200 uradnih portretov. Prvega je leta 1933, ko je bila stara komaj sedem let, posnel anglo-madžarski umetnik Philip Alexius de Laszlo.
- Kraljica je znana tudi po svojih radijskih in televizijskih oddajah, in prvič je spregovorila na radiu, ko je bila stara komaj 14 let.
- Kraljica je po nastopu na prestol 6. februarja 1952 iz svoje delovne sobe v Sandringhamu v Norfolku v živo po radiu predvajala svoje prvo božično sporočilo.
- Kraljica je 20. oktobra 1973 odprla zdaj že kultno avstralsko znamenitost, sydneyjsko operno hišo.
-
flickr
