V obeh serijah ste na neki način »usodna ženska«. Bi zase rekli, da ste usodna ženska tudi v resničnem življenju?
Sicer ne vem, kako je sploh možno to zase odgovarjati, ampak če že moram, bi rekla, da sem usodna samo za svojega psa, ker ga nekdo mora peljati na sprehode in ga nahraniti.
Kateri lik vam je bliže: divja Kiki v Vseh puncah ali malce bolj umirjena Stela v Sekirci?
Ne ena ne druga, hkrati pa malo obe. Zdi se mi, da se pri vsakem kreiranju vloge v lik prikrade tudi nekaj nas. Sem pa definitivno manj razvajena od Stele in manj samozavestna od Kiki.
Če bi sami zadeli takšno bajno vsoto kot Hribarjevi v seriji, kaj bi z denarjem?
Najprej bi ga porabila za študij, ki ga trenutno obiskujem, saj je kljub štipendiji s strani Berklee College of Music ogromen zalogaj. Življenje v Ameriki je res nepredstavljivo dražje. Sicer pa bi ga porabila, da bi prepotovala svet, štipendirala nadarjene, podpirala kulturo in njene ustvarjalce ter imela nekje ogromno hišo, ali še ljubše umetniško rezidenco, v kateri bi bili vsi možni instrumenti sveta, gledališki oder, kinodvorana, studio … (smeh) Mislim, da bi zelo malo denarja obdržala zase.
Zakaj ste radi igralka?
Všeč mi je, kako se z vsako novo vlogo naučiš nekaj o sebi. Igralski poklic prinaša ogromno razumevanja sebe in drugih.
Od lani niste več zaposleni v Celju. Je bila težka odločitev zapustiti redno delo?
Težje mi je bilo zapustiti kolege kot redno delo. Ampak se mi zdi, da je v življenju pomembno ostati pogumen in se kdaj odpraviti v neznano.
Kot ste že dejali, ste trenutno v Bostonu, kjer študirate na Berklee College of Music. Kakšen študij ste izbrali, v katero smer vas vleče?
Moj študij zajema pisanje skladb zase in za druge ter kompozicijo, prav tako pa študiram tudi petje in klavir. Od nekdaj mi je bilo blizu pisanje glasbe, super pa mi je, da se lahko izurim tudi v gledališki in filmski glasbeni kompoziciji ter produkciji.
Kakšni so vaši načrti oziroma želje po študiju?
Zelo težko odgovorim na to vprašanje, saj nimam pojma, kaj bo prinesel jutri, kaj šele bolj oddaljena prihodnost. Upam, da bom našla nekakšen glasbeno-gledališko-filmski hibrid. Tam nekje sem najbolj doma.
Bo v Ameriki tudi kaj priložnosti za igro? Se nameravate vrniti ali boste poskušali srečo čez lužo?
Za zdaj se še ne morem prijavljati na nobene avdicije, saj mi trenutna viza tega ne dopušča. Trenutno ne vem, koliko časa bom tu. Vleče me tudi v Valencio, kjer ima Berklee College of Music svojo podružnico. Se pa absolutno ne nameravam odpovedati igri, tako da nikoli ne reci nikoli. Če bom v prihodnosti daljše obdobje v Ameriki, bom vsekakor poizkusila srečo tudi tu.
Kako doživljate ločitev od fanta, prijateljev, družine?
Slovo ni nikoli prijetna stvar, vendar imam okoli sebe krasne ljudi, ki me zelo podpirajo na moji poti in mi tudi v Ameriki vsak dan stojijo ob strani, čeprav le prek ekrana. Se pa vsak dan kljub temu veselim poletja, ko bomo spet lahko preživljali čas skupaj, in trenutka, ko jih bom vse objela do neba.
Vas bomo kmalu videli ali slišali v še kakšnem projektu?
Slišali že kaj kmalu, vendar zelo geografsko daleč. Konec semestra imam namreč nekaj koncertov. Mogoče bom imela tudi poleti kakšen krajši glasbeno-gledališki dogodek v Sloveniji. Si pa želim vseeno pustiti nekaj časa, da se v miru tu kalim in osredotočim na študij, in potem, upam, pozitivno presenetim s kakšnim projektom pri nas.
