O poroki
Tanja Žagar je že dolgo časa srečna v objemu Mikija Šarca, imata tudi dva otroka, mnogi se zato sprašujejo, ali se bosta poročila. Tanja pravi, da ne bo rekla, da se ne bo poročila, saj se zarečenega kruha največ poje, a hkrati nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje. »Nikoli pa ni bila poroka moja življenjska želja. Zato pa sem si že vse od časov, ko sem bila punčka in pozneje najstnica, želela ustvariti družino,« je povedala pevka, ki je sicer nastopila na mnogih porokah.
Kako se boste spominjali lanskega leta?
Povem vam, da bi leto 2021 takoj ponovila. In to zato, ker smo kot družina toliko časa preživeli skupaj. Da o tem, kako nas je poleti s svojim prihodom na svet osrečila naša Marina, sploh ne govorim. Pravzaprav kljub vsej tej noriji, zmedenosti in nepredvidljivosti, v kateri se vrtimo že kar nekaj časa, ne iščem razlogov za slabo voljo, in to ne more zapolniti mojega srca s slabimi spomini. Tega preprosto ne pustim. Ker je v mojem srcu prostor samo za najlepše spomine z mojimi najdražjimi.
Zadnje čase ste veliko na morju. Ste tam tudi skočili v novo leto?
Prvič v življenju sem novo leto dočakala na morju. In to res tik ob morju, da bi lahko, če bi hotela, pet do polnoči skočila v vodo. (smeh) Tega seveda nisem storila, saj sem takrat počela nekaj veliko lepšega oziroma najlepšega, kar sem sploh lahko. S svojima dvema fantoma in našo zaspanko, ki je takrat sicer že sladko sanjala, smo glasno odštevali, se objemali, jedli sladke čokoladne miške in se neskončno veselili novega leta. Nepozabno!
Pred vami je še pol leta porodniškega dopusta. Kako ga boste izkoristili?
Uživali bomo tako doma kot na morju. Pravzaprav nimamo kakšnih posebnih načrtov, saj jih je v času, v katerem živimo, težje imeti. Ampak mi tudi to ustreza, saj sem rada kar se da spontana in rada improviziram. Sicer pa bomo počeli vse mogoče. Skoraj vsak dan preizkušali nove recepte, hodili na dolge sprehode, sestavljali sestavljanke, igrali družabne igre, brali knjige, poslušali pravljice, se veliko »ravsali«, kot pravi naš Karlo, in se še več crkljali.
Ustvarjate kaj novega? Nastopov zdaj sicer ni; pa bi stopili na oder, če bi se razmere pred poletjem spremenile?
Pravzaprav lahko povem, da imam nov album z naslovom Moj roman, čeprav je od izida minilo leto dni. A zaradi situacije, v kateri smo se znašli, je na njem kar nekaj neslišanih pesmi, ki bi jih rada predstavila in zanje posnela videospote. Zato o snemanju novih pesmi trenutno ne razmišljam. Poznate pa iz tega albuma že pesmi Moj roman, Rada sem tvoja, duet s klapo Šufit Za cili život, Pet do polnoči in Pleši z mano zdaj. Ko se bodo razmere spremenile, bom seveda z velikim veseljem stopila na oder, predvsem se veselim svojega koncerta. Zadnji, ki sem ga imela, je bil 29. februarja 2020 v Hali Tivoli. To je bil pravzaprav začetek moje nove koncertne turneje, glasbeno-plesnega šova z naslovom Ples z zvezdami, ki pa se je zaradi razmer s tem koncertom žal končal.
Svojima otrokoma zagotovo veliko prepevate – imata kakšno priljubljeno pesem?
Pojemo pa res veliko. Predvsem razne otroške pesmi. No, pa mamina improvizacija je pri nas zelo priljubljena. Velikokrat se pohecam in Karlu navodila ali kakšno opozorilo kar zapojem. Prav neverjetno je, kako na ta način otroka v trenutku spraviš v smeh in kako čudežno takšen način nanj vpliva. Da vse, kar mu zapoješ, takoj upošteva, saj to postane zanj zanimiva igra. Pa še vsi se nasmejimo in tako kroži dobra energija.
Ali razmišljate, da bi posneli album z otroškimi pesmicami?
O tem, da bi album za otroke posnela, sicer ne razmišljam, vedno več pa razmišljam o delu za otroke, v katerega bi bila vpeta, pa ne kot izvajalka, ampak na kakšen drug način. Možnosti je veliko in to bom v prihodnosti zagotovo realizirala. Idej mi ne manjka. Pri svojem pevskem delu pa imam vedno bolj občutek, da bo šlo res v smer tistega, o čemer že nekaj časa sanjarim, in to je muzikal. Ampak lepo počasi. Nikamor se ne mudi, trenutno ni pravi čas, da bi se podajala v kakšen tak projekt. Nekoč. Vse ob svojem času.
Otroka spodbujate h glasbi?
Doma veliko bobnamo, Karla pa nič posebej ne spodbujam h glasbi. Ko mi reče, da bi rad igral, sedem za klavir, on pa zraven bobna. Ne želim ga v nič siliti. Če ga veseli glasba, bom seveda zelo vesela, ker je glasba zame nekaj najlepšega na svetu. Če pa ga bo zanimalo kaj drugega, bom tudi vesela.
Kdaj pa ste sami kot otrok spoznali, da bi radi bili pevka? Se spominjate?
Spomnim se, da sem kot mala deklica govorila, da bom učiteljica. No, pa saj to se je uresničilo, le da sem takrat razmišljala o učiteljici razrednega pouka. To pa zato, ker sem noro rada pisala s kredo po tabli. Potem sem postala učiteljica glasbe, kjer sta tabla in kreda sicer odpadli, a je zame to vseeno najlepši poklic. Sem pa bila v otroških mislih po poklicu velikokrat tudi umetnostna drsalka, kuharica, igralka in proti koncu osnovne šole tudi pevka. Nato sem v osmem razredu postala članica skupine Foxy Teens. To čudovito obdobje je bilo odločilno, da sem se odločila nadaljevati kot solistka in da je poleg poučevanja tudi prepevanje postalo moj poklic.