Vsak drugi mladostnik, star od 15 do 17 let, se je že srečal s konopljo. Pojavlja se v osemdesetih odstotkih primerov zaseženih drog, sledita heroin in kokain. Lani so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od osnovne šole do dijaških in študentskih domov) policisti zabeležili 55 zlorab drog, leto poprej »komaj« 25. A droge je čedalje več na vseh ravneh družbe. V zadnjih dveh letih je policija obravnavala deset primerov celo na osnovnih šolah. O drogah se premalo govori in kriminalisti opažajo, da postajamo kot družba glede njih apatični.
Ob tem, da se na trgu skoraj vsak dan pojavi neka nova snov in da smo jih v zadnjih petih letih v Sloveniji na seznam prepovedanih drog uvrstili 150 (trenutno je na njem skupno 450 nevarnih snovi), bi starše moralo biti resnično strah. Medtem ko Aleksander Pučko z Uprave kriminalistične policije pravi, da malce strahu pri starših ne bo škodilo, saj bo to pripeljalo do pravih pogovorov v družini, pa Bojan Kodelja, ki vodi družbenoodgovorni program Neodvisen.si, meni, da strah nima pravega smisla.
Od leta 2010 je z ekipo izvedel že 1130 dogodkov, prilagojenih posebej za mlade in posebej za odrasle, po vsej Sloveniji. Redno sodeluje z najuglednejšimi strokovnjaki z različnih področij, znani so mu dogajanje med mladimi in pasti, s katerimi se srečujejo. »Naš program zagovarja načelo, da četudi poznamo vse pasti, ki jih ta čas nosi – jih je pa bistveno več kot v naši mladosti –, nam ne bo nič pomagalo. Bistveno je pasti prepoznati. Mladostniški svet je prepojen s trenutki, ki jim vzbujajo visoko stopnjo adrenalina, ta je neki naravni spodbujevalec, ki te pripelje do točke tveganja. Takrat pa ne znaš oceniti, da morda sprejemaš napačne odločitve oziroma so razmere zate tvegane. Ljudi je treba usmerjati v prepoznavanje tveganih situacij in različnih manipulacij, na osnovi katerih se drugi okoriščajo. To je formula današnjega sveta in ves smoter zasvajanja – kar postaja že poklicno početje.«
Droge nam lahko podtaknejo na različne načine in edina rešitev je, da znaš presojati, na katero zabavo boš šel in, še pomembneje, s kom boš šel. Treba si je znati izbirati prave prijatelje. V tem tiči moč oziroma ključna rešitev,« meni Kodelja. »V tem prostoru ni dobro biti preveč napihnjen, prepogumen mladostnik, saj so prav taki izjemno lahke tarče. Prav tako tudi vsi, ki jih hromi strah in se zapirajo vase. Biti prestrašen je prav tako dobra podlaga za ustvarjanje novih zasvojencev.«
Lažni alarm? Mlade in po navadi njihove še bolj nevedne starše opozarja na številne inovativne načine podtikanja drog – te se pojavljajo v popolnoma nepričakovanih oblikah, kot so osvežilniki zraka (in je tako skupina ljudi nehote in nevede omamljena), od zapestnic do všitkov na majicah, prepojenih z drogo, ki nato skozi tkanino in plastiko pridejo na kožo in skozi njo v kri. Koliko je v tem resnice? Se to pojavlja tudi pri nas? »Da začne droga učinkovati, mora vstopiti v naš krvni obtok, priti do možganov, kjer potem vpliva na komunikacijo med nevroni. Načinov uživanja drog je seveda več, od snifanja, injiciranja do inhaliranja, v medicini poznamo tudi obliže za lajšanje bolečin, pri katerih snov vstopa skozi kožo. Teoretično je torej možno, da bi drogo zaužili tudi na katerega izmed zgoraj naštetih načinov, vendar takih primerov nismo zaznali. Najverjetneje gre bolj za teorije zarote kot dejanske nevarnosti, ki bi se jih morali bati,« pravijo v Združenju DrogArt, katerega namen je zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Da takega podtikanja v Sloveniji (še) niso zaznali, je potrdil tudi Aleksander Pučko.
Programirana droga. Nekateri govorijo o tako imenovani programirani drogi, po uživanju katere so ljudje nepredvidljivi in nevodljivi. Ponavadi so to sintetične droge za namen zabave in so ostale približno enake kot pred petimi leti. »Da so ljudje nepredvidljivi, velja pri kakršni koli uporabi psihoaktivnih substanc, ki spremenijo naše psihofizično stanje. To pa se lahko pri vsakem odraža drugače,« menijo v DrogArtu.
»Pomembno se je zavedati, da nove droge obstajajo in da niso podobne tistim, ki so se prodajale do leta 2000. Nove so izjemno nevarne, saj so zelo zelo strupene. Človeka zasvojijo takoj in posledice so bistveno drugačne, kot smo jih bili vajeni do leta 2000,« pa pravi Kodelja.
»Mladi imajo ogromno informacij, policija pa že od leta 2002 sodeluje v sistemu za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi, ki je eden boljših sistemov obveščanja v Evropi,« dodaja Pučko in pokaže obvestilo izpred 14 dni. V njem policija in druge pristojne institucije, vključene v sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS (novih psihoaktivnih snovi), opozarjajo: »V Ljubljani je bila zaznana ekstazi tabletka z zelo visoko vsebnostjo MDMA, in sicer vijolični duracell (225 mg/tbl). Tabletka predstavlja večje tveganje za zdravje uporabnikov in za pojav negativnih učinkov, kot so slabost, glavobol, panični napad, visok krvni tlak, povečano potenje, epileptični napadi, povišana telesna temperatura, izguba zavesti, možganski edem, možganski ali srčni infarkt.« Obvestilo tudi navaja, da so odmerki nad 200 mg za osebo, težko 60 kg, že zelo tvegani, odmerek 300 mg pa je lahko smrten! Če ima torej ena takšna tabletka 225 mg MDMA, je torej izjemno življenjsko ogrožujoča. Ena tabletka!
Gensko spremenjena marihuana. Enako obvestilo bi se pojavilo v javnosti, če bi našli sumljivo marihuano oziroma zeliščni pripravek, prepojen s kanabinoidi. »V Sloveniji čistost drog narašča, kar pomeni, da je trg z drogami nasičen in da preprodajalci v droge ne mešajo več dodatnih primesi, da bi povečali količine. Trenutna čistost kokaina je skoraj 70-odstotna, medtem ko je bila pred dvanajstimi leti 23-odstotna. Tudi pri marihuani je slika podobna. Leta 2007 smo govorili o 5,3 odstotka THC-ja v marihuani, danes govorimo povprečno o desetih odstotkih THC-ja, najvišje izmerjena vsebnost THC-ja pa je bila 23 odstotkov,« navaja Pučko.
Ko so otroci cvetja v obdobju Woodstocka prižgali džojnt, je bil učinek neprimerljiv temu v današnjem času, ko te lahko en džojnt malodane položi. Marihuana je torej povsem drugačna in močnejša kot kadarkoli. »Dejstvo je, da je gensko spremenjena, svoje doprinese tudi gojenje po načinu hidroponike v zaprtih prostorih, in zaradi teh umetno ustvarjenih pogojev je tudi močnejša.«
Zakaj bi sploh poskusil? Tudi Kodelja opozarja, da marihuana ni tako nedolžna, kot se predstavlja v družbi, in ne zagovarja niti enega poskusa. »Sprašujem se, kdaj in kdo je v družbo vnesel misel, da ni prav nič narobe in je celo dobro, če drogo enkrat poskusiš. S tem se ne strinjam! V mladosti je bistveno prepoznati in preskušati svoje talente; na področju, ki te lahko vodi v pogubo, pa so vsi eksperimenti odveč. Četudi si zavestno naravnan, da boš poskusil zgolj enkrat, ti lahko kot mlademu usodno spodrsne. Vem, kaj pomeni en poskus – pogosto ne ustvari nič posebnega in prav zato te to po navadi pripelje še v drugi, tretji poskus. Znan pa je podatek, da je lahko oseba od tri do sedem dni takega 'preizkušanja' droge že zasvojena. Za nekoga je lahko usoden že en džojnt, medtem ko njegovemu vrstniku ne bo skoraj nič. Najbolje bi bilo, da se mladi 'zadevajo' s svojimi lastnimi talenti in uspehi ter da se adrenalin v njih prebuja z lastnimi rezultati.«
Škodljive izpovedi narkomanov. Po eni strani imamo zelo dober sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnih snoveh, po drugi strani pa še vedno kot družba o tem premalo razpravljamo. Pučko meni, da je ozaveščanje o drogah v družbi šibko, in pri tem pokaže s prstom tako na ministrstvo za šolstvo kot ministrstvo za zdravje. »Zdi se, da na tem področju postajamo kar malce apatični. Mogoče je ukinitev vladnega urada za droge leta 2004 tudi pripomogla k takšnemu stanju v državi. Nujno pa bi morala biti ta tematika v šolskem programu, ne pa da je to prepuščeno posameznim šolam in iznajdljivosti ter presoji kadra na njih. Potem pa se zgodi, da na šolo povabijo bivšega narkomana, ki govori o svojih občutkih v zadetem stanju, kar je zelo neprimerno. Take zgodbe so namreč primernejše za odrasle, saj lahko pri mladostnikih spodbudijo ravno nasprotni učinek – marsikomu lahko zvenijo mamljivo, češ, tudi jaz bi to poskusil,« svari Pučko.
Tobak in cesta. Medtem ko se mnogi starši najbolj bojijo, da se bo njihov otrok srečal z drogami, pa pozabljajo, da največ škode naredi tobak. »Prav tako pozabljamo, da se na cestah zgodi več smrtnih žrtev kot zaradi posledic uživanja droge. Pa se ceste bojite? Vsi se jo učimo varno uporabljati. Najboljša preventiva za starše in mladostnike je, da se doma ustvarja enotno mnenje, torej se o tem pogovarja, iščejo naj se prave informacije. Pogovor ustvarja zaupanje, ki je najboljša preventiva na področju preprečevanja odvisnosti od drog,« pojasnjuje Kodelja, ki starše poziva, naj reagirajo takoj, ko opazijo, da so se doma pojavile težave z drogo. »V Sloveniji je na voljo veliko dobrih posameznikov, strokovnjakov, inštitucij, pri katerih bodo dobili pomoč. Ob takojšnji reakciji se še da pomagati, če si pred resnico zatiskate oči, pa so lahko posledice zelo boleče in nepopravljive.«
Kaj morate vedeti pred odhodom na žur?
Pet minut pridige pred odhodom na zabavo je kot kaplja v morje. »Učenje in vpliv na otroka vse otroštvo, to je recept. Da otrok ne bo lahko vodljiv in ne bo padel hitro na limanice,« svetuje Pučko.
Ali v Sloveniji res prodajajo marihuano, prepojeno s heroinom oziroma drugimi škodljivimi snovmi? »Trava, prepojena s heroinom, je mit, saj je cena heroina veliko višja od cene trave, tako da se preprodajalcem to nikakor ne bi izplačalo, uporabniki pa tudi ne bi kupovali trave, ki bi imela veliko višjo ceno. Namesto marihuane se lahko pojavijo sintetični kanabinoidi, vendar se to dogaja predvsem tam, kjer je marihuana težje dostopna. Gre za sintetične snovi, s katerimi se prepoji rastlinski material in ki so veliko bolj tvegana za zdravje. V Sloveniji je marihuana lahko dostopna, tako da sintetičnih kanabinoidov v vzorcih trave ne zaznavamo,« trdijo na DrogArtu. Da marihuane, prepojene s heroinom, v Sloveniji še niso zaznali, so potrdili tudi kriminalisti, so pa že naleteli na zeliščne pripravke s sintetičnimi kanabinoidi.
Kokain za dobro jutro v študentskem domu? Kokain že dolgo ni več droga za premožnejše. In medtem ko so jutra v študentskem domu pred dvajsetimi leti morda potekala z vonjem po kavi, se danes zgodi, da snifajo kokain. Kriminalisti pa navajajo, da se kokain znajde tudi na srednjih šolah: dijak ga prinese poskusit, dobil ga je pa kar doma, v kakšnem očetovem predalu.
